[PP06] Dolžina letne rastne dobe
Ključno sporočilo
Podatki kažejo, da se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, najbolj v osrednji in južni Španiji, osrednji Italiji, ob obali Atlantika, na Britanskem otočju, Danski in osrednjem delu Evrope (tudi v Sloveniji). Pričakovati je, da se bo zaradi zgodnejšega začetka rastne dobe spomladi in njenega kasnejšega konca v jeseni trajanje rastne dobe v prihodnosti še podaljšalo po vsej Evropi. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče.
Definicija
Kazalec prikazuje povprečno dolžino letne rastne dobe v posameznih krajih v Sloveniji v referenčnih obdobjih 1961-1990 in 1991-2012, spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani in spremembe dolžine letne rastne dobe pridelkov v obdobju 1975-2010 v Evropi. Ker je vpliv temperature na dolžino letne rastne dobe tipičen indikator podnebnih sprememb, je kazalec tipičen kazalec podnebnih sprememb v Sloveniji.
Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C, in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.
Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con.
Grafi
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2012
| Ljubljana | Novo mesto | Bilje | Slap pri Vipavi | Murska Sobota | Maribor | Rateče | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1961-1990 | število dni | 243 | 238 | 278 | 276 | 237 | 243 | 187 |
| 1991-2012 | število dni | 256 | 253 | 278 | 283 | 245 | 251 | 199 |
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2013
| 1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | 1970 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| dolžina rastne dobe | število dni | 279 | 227 | 249 | 256 | 243 | 226 | 268 | 243 | 235 | 234 |
| 1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | ||
| dolžina rastne dobe | število dni | 247 | 270 | 216 | 226 | 265 | 239 | 278 | 255 | 246 | 222 |
| 1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | ||
| dolžina rastne dobe | število dni | 246 | 222 | 237 | 235 | 210 | 243 | 224 | 228 | 252 | 260 |
| 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | ||
| dolžina rastne dobe | število dni | 237 | 284 | 222 | 275 | 231 | 246 | 249 | 230 | 261 | 284 |
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
| dolžina rastne dobe | število dni | 246 | 280 | 237 | 269 | 249 | 273 | 266 | 239 | 285 | 253 |
| 2011 | 2012 | ||||||||||
| dolžina rastne dobe | število dni | 247 | 276 |
EEA, Growing season for agricultural crops (CLIM 030), 2012
http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/growing-season-for-agricultural-crops-1/assessment
Cilji
• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.
Komentar
Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe. Ta dolžina je nehomogena z močnim sipanjem v obravnavanem obdobju (1961–2012). Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2012.
Na podlagi različnih evropskih raziskav je bilo ugotovljeno, da se je v Evropi spremenila dolžina letne rastne dobe za več kmetijskih pridelkov. . Na številnih območjih Evrope oziroma na severni polobli nasploh je ugotovljeno podaljševanje obdobja med pojavom zadnje spomladanske in prve jesenske zmrzali. Analiza obdobja rasti kmetijskih pridelkov v obdobju 1975-2010 kaže, da podaljševanje letne rastne dobe ni prostorsko enakomerno razporejeno po Evropi. Največje podaljševanje rastne dobe (več kot 0.8 dni na leto) je bilo ugotovljeno vzdolž obale Atlantika, na Britanskem otočju, na Danskem, v osrednjem delu Evrope (tudi v Sloveniji), osrednji Italiji, osrednji in južni Španiji in Turčiji. Na nekaterih območjih v Evropi je bilo zaznati tudi skrajševanje rastne dobe, vendar trendi skrajševanja niso bili statistično značilni. Podaljšanje letne rastne dobe vpliva na povečanje količine pridelka in možnost gojenja novih rastlinskih vrst, ki sicer za določeno območje niso bile primerne. Uvajanje novih vrst kmetijskih pridelkov in novih sort bo povzročilo širjenje plevelov (tudi tujerodnih), škodljivih žuželk in rastlinskih bolezni.
Prilagajanje drugačni dolžini rastnega obdobja se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso bo zato nujno potrebno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke).V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, o dezertifikaciji in o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe (2008) ter
Četrtem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o oceni stanja (2007).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 11.3.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2012 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).
Metodologija obdelave podatkov: Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR/JCOMM (Expert Team on Climate Change Detection and Indices, European Climate Assesment & Datasets), (www.eca.knmi.nl/indicesextremes), po kateri je dolžina letnega rastnega obdobja število dni med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom. Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da je spomladanski temperaturni prag dan v spomladanskem obdobju leta po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih ni več nižja od 5°C.S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: osnovni podatki za kazalec so pridobljeni po standardih za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj. Podatki so preverjeni in primerljivi v času in prostoru.
Slabosti: podatki so izmerjeni na izbrani točki (meteorološki postaji), kazalec ni prostorsko porazdeljen.Podatki niso neposredno primerljivi s tistimi prikazanimi na sliki PS6-3, zaradi različne metodologije. Za prikaz dolžine letne rastne dobe so v Evropi upoštevali dneve brez zmrzali, torej dneve s temperaturo višjo od 0°C, pri podatkih za Slovenijo pa je trajanje rastne dobe omejeno z nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga 5°C.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza standardom za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj v Republiki Sloveniji in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki za kazalec so javno dostopni v enotni in preverjeni bazi meteoroloških podatkov v Republiki Sloveniji.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za Evropo:
Izvorna baza podatkov oz. vir: JRC - the MARS Unit The Monitoring Agricultural Resources (MARS) – podatki so predstavljeni v kazalcu Growing season for agricultural crops (CLIM 030), ki ga je leta 2012 (posodobljena verzija) izdelala Evropska agencija za okolje (EEA).
Skrbnik podatkov: The Joint Research Centre, EEA
Datum zajema podatkov za kazalec: 11.3.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1975-2010 (pridobljeni 2012). Pri določanju dolžine rastne dobe je sicer razlika v metodologiji. Metodologija obdelave podatkov: Prikazana so območja, kjer so bile opazne spremembe dolžine letne rastne dobe (število dni/leto).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): ni podatka
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni podatka
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: ni podatka
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- EEA, 2012. Growing season for agricultural crops (CLIM 030).
- Genovese, G. (ed.), 2004a. Methodology of the MARS Crop Yield Forecasting System. Vol. 1 to Vol. 4, EUR-report 21291 EN.
- Genovese, G., 2004b. Methodology of the MARS Crop Yield Forecasting System. EUR 21291 EN/1-4.
- IPCC, 2007. Climate Change 2007: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, 2007; M.L. Parry, O.F. Canziani, J.P