[PP06] Dolžina letne rastne dobe
Ključno sporočilo
Spreminjajoče podnebje vpliva tudi na dolžino letnega rastnega obdobja. Letna rastna doba, ki jo omejujeta spomladanski in jesenski temperaturni prag 5 stopinj C med leti precej niha, v zadnjih dvajsetih letih pa se rahlo podaljšuje.
Definicija
Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C, in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.
Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con.
Grafi
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009
| Ljubljana | Novo mesto | Bilje | Slap pri Vipavi | Murska Sobota | Maribor | Rateče | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1961-1990 | število dni | 243 | 238 | 278 | 276 | 237 | 243 | 187 |
| 1991-2008 | število dni | 254 | 252 | 280 | 287 | 241 | 248 | 197 |
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009
| 1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | 1970 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| dolžina rastne dobe | število dni | 279 | 227 | 249 | 256 | 243 | 226 | 268 | 243 | 235 | 234 |
| 1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | ||
| dolžina rastne dobe | število dni | 247 | 270 | 216 | 226 | 265 | 239 | 278 | 255 | 246 | 222 |
| 1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | ||
| dolžina rastne dobe | število dni | 246 | 222 | 237 | 235 | 210 | 243 | 224 | 228 | 252 | 260 |
| 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | ||
| dolžina rastne dobe | število dni | 237 | 284 | 222 | 275 | 231 | 246 | 249 | 230 | 261 | 284 |
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | ||||
| dolžina rastne dobe | število dni | 246 | 280 | 237 | 269 | 249 | 273 | 266 | 239 |
Cilji
• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.
Komentar
Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe. Ta dolžina je nehomogena z močnim sipanjem v obravnavanem obdobju (1961–2008). Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2008.
Prilagajanje drugačni dolžini rastnega obdobja se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso bo nujno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, konvencija o dezertifikaciji in konvencija o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe (2008) ter
Četrtem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o oceni stanja (2007).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.3.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2008 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).
Metodologija obdelave podatkov: Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR/JCOMM (Expert Team on Climate Change Detection and Indices, European Climate Assesment & Datasets), (www.eca.knmi.nl/indicesextremes), po kateri je dolžina letnega rastnega obdobja število dni med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom. Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da je spomladanski temperaturni prag dan v spomladanskem obdobju leta po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih ni več nižja od 5°C.S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: osnovni podatki za kazalec so pridobljeni po standardih za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj. Podatki so preverjeni in primerljivi v času in prostoru.
Slabosti: podatki so izmerjeni na izbrani točki (meteorološki postaji), kazalec ni prostorsko porazdeljen.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza standardom za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj v Republiki Sloveniji in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki za kazalec so javno dostopni v enotni in preverjeni bazi meteoroloških podatkov v Republiki Sloveniji.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni scenarijev/projekcij
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1