[PP06] Dolžina letne rastne dobe
Ključno sporočilo
Podatki za Evropo kažejo, da se dolžina letne rastne dobe, ne glede na metodologijo obdelave podatkov, podaljšuje skoraj po vsej Evropi. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi medtem, ko so spremembe manjše v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Podobno se tudi v Sloveniji dolžina letne rastne dobe, ki je določena z dolžino obdobja med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga, podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe v prihodnosti še podaljšalo po vsej Evropi. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče, v južnem delu Evrope pa bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje medtem, ko tega ni pričakovati v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer bodo suha in vroča poletja ovirala pridelavo kmetijskih rastlin.
Definicija
Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.
Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con, v kontekstu podnebnih sprememb pa nam omogoča oceno vpliva spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin in njihovega okolja. Kazalec nam služi tudi kot orodje pri pripravi prilagoditvenih postopkov novim razmeram in s tem zmanjševanju možnih negativnih posledic podnebnih sprememb.
Grafi
| 1961-1990 | 1991-2016 | |
|---|---|---|
| Ljubljana | 243 | 258 |
| Novo mesto | 238 | 252 |
| Bilje | 278 | 284 |
| Slap pri Vipavi | 276 | 288 |
| Murska Sobota | 237 | 245 |
| Maribor | 243 | 250 |
| Rateče | 187 | 201 |
| dolžina rastne dobe | 5-letno drseče povprečje | |
|---|---|---|
| 1961 | 279 | |
| 1962 | 227 | |
| 1963 | 249 | 250,80 |
| 1964 | 256 | 240,20 |
| 1965 | 243 | 248,40 |
| 1966 | 226 | 247,20 |
| 1967 | 268 | 243 |
| 1968 | 243 | 241,20 |
| 1969 | 235 | 245,40 |
| 1970 | 234 | 245,80 |
| 1971 | 247 | 240,40 |
| 1972 | 270 | 238,60 |
| 1973 | 216 | 244,80 |
| 1974 | 226 | 243,20 |
| 1975 | 265 | 244,80 |
| 1976 | 239 | 252,60 |
| 1977 | 278 | 256,60 |
| 1978 | 255 | 248 |
| 1979 | 246 | 249,40 |
| 1980 | 222 | 238,20 |
| 1981 | 246 | 234,60 |
| 1982 | 222 | 232,40 |
| 1983 | 237 | 230 |
| 1984 | 235 | 229,40 |
| 1985 | 210 | 229,80 |
| 1986 | 243 | 228 |
| 1987 | 224 | 231,40 |
| 1988 | 228 | 241,40 |
| 1989 | 252 | 240,20 |
| 1990 | 260 | 252,20 |
| 1991 | 237 | 251 |
| 1992 | 284 | 255,60 |
| 1993 | 222 | 249,80 |
| 1994 | 275 | 251,60 |
| 1995 | 231 | 244,60 |
| 1996 | 246 | 246,20 |
| 1997 | 249 | 243,40 |
| 1998 | 230 | 254 |
| 1999 | 261 | 254 |
| 2000 | 284 | 260,20 |
| 2001 | 246 | 261,60 |
| 2002 | 280 | 263,20 |
| 2003 | 237 | 256,20 |
| 2004 | 269 | 261,60 |
| 2005 | 249 | 258,80 |
| 2006 | 273 | 259,20 |
| 2007 | 266 | 262,40 |
| 2008 | 239 | 263,20 |
| 2009 | 285 | 258 |
| 2010 | 253 | 260 |
| 2011 | 247 | 259 |
| 2012 | 276 | 264 |
| 2013 | 235 | 267 |
| 2014 | 310 | 268 |
| 2015 | 265 | |
| 2016 | 256 |
Cilji
• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.
Komentar
Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe v Sloveniji. Podatki o dolžini rastne dobe, ki je določena z obdobjem med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga 5 °C v obdobju 1961-2016 kažejo, da je dolžina letne rastne dobe nehomogena z močnim sipanjem. Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na rahlo podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od konca devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2016.
Tudi na podlagi različnih mednarodnih raziskav je bilo ugotovljeno podaljševanje letne rastne dobe v Evropi. Analiza števila dni s pozitivno minimalno temperaturo zraka (dnevi brez zmrzali) za obdobje 1985-2014 je pokazala naraščajoče trende, s sicer neenakomerno porazdelitvijo po Evropi. Največja sprememba (0,8 dneva na leto) je bila zaznana v severni in vzhodni Evropi, nekoliko manjša (od 0,6 do 0,8 dneva na leto) v večjem delu osrednje Evrope (tudi v Sloveniji), najmanjša sprememba pa v mediteranski regiji.
Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope. V južnem delu Evrope bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje medtem, ko v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope to ne bo mogoče, zato bodo kmetijske rastline še bolj izpostavljene sušnim in vročim poletjem. Podobno lahko pričakujemo tudi v Sloveniji, kjer je zaradi pomika začetka rastne dobe v zgodnejše spomladansko obdobje zgodnejši tudi fenološki razvoj, tveganje za spomladansko pozebo pa se zaradi vdorov hladnega zraka iz severa močno povečuje. Po letu 2010 smo zabeležili že tri hude pozebe z razsežnostmi velike naravne nesreče. Povečuje se tudi pogostnost poletnih suš, v enakem obdobju so slovensko kmetijstvo prizadele tudi tri hude poletne suše s posledicami velike naravne nesreče (2013,2015,2017).
V Sloveniji se prilagajanje drugačni dolžini rastnega obdobja kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso bo nujno potrebno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, o dezertifikaciji in o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.
Metodologija
Strategiji prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, Nacionalnem strateškem okvirju za prilagajanje podnebnim spremembam, Oceni podnebnih sprememb do konca 21.stoletja, Podnebni spremenljivosti Slovenije.
Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2015 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).
Metodologija obdelave podatkov: Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR/JCOMM (Expert Team on Climate Change Detection and Indices, European Climate Assesment & Datasets), (www.eca.knmi.nl/indicesextremes), po kateri je dolžina letnega rastnega obdobja število dni med nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga (5 °C). Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da spomladanski temperaturni prag nastopi na prvi dan vsaj 6 dni dolgega obdobja v spomladanskem obdobju leta, po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih ni več nižja od 5 °C. S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.
Agencija RS za okolje
The Joint Research Centre, EEA
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: osnovni podatki za kazalec so pridobljeni po standardih za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj. Podatki so preverjeni in primerljivi v času in prostoru.
Slabosti: podatki so izmerjeni na izbrani točki (meteorološki postaji), kazalec ni prostorsko porazdeljen. Rezultati analize niso neposredno primerljivi s tistimi prikazanimi na sliki PS6-3, zaradi različne metodologije. Za prikaz dolžine letne rastne dobe so v Evropi upoštevali dneve brez zmrzali, torej dneve z minimalno temperaturo zraka višjo od 0°C, pri podatkih za Slovenijo pa je trajanje rastne dobe omejeno z nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga 5°C.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza standardom za izvajanje meteoroloških meritev in opazovanj v Republiki Sloveniji in priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki za kazalec so javno dostopni v enotni in preverjeni bazi meteoroloških podatkov v Republiki Sloveniji.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so predstavljeni za obdobje 1985-2014 (objavljeni 20. decembra 2016).
Karta je izdelana osnovi Agri4Cast podatkovne baze razvite na JRC. Prikazana so območja, kjer so bile opazne spremembe dolžine letne rastne dobe (število dni/leto).
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: ni podatka
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): ni podatka
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni podatka
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):ni podatka
Relevantnost: ni podatka
Točnost: ni podatka
Časovna primerljivost: ni podatka
Prostorska primerljivost: ni podatka
- EEA, 2016. Growing season for agricultural crops (CLIM 030).
- EEA, 2012. Growing season for agricultural crops (CLIM 030)
- Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremenljivost in ocena predvidenega vpliva. 2003. ARSO. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/product/document/s…
- Izzivi Slovenije na področju suš in degradacije tal. 2010. ARSO. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/product/document/s… (7.9.2017)
- Naše okolje. Mesečni bilten Agencije RS za okolje, april 2017, letnik XXIV, št.4. Agrometeorološke razmere v aprilu. Spomladanska pozeba. str. 54.
- Podnebna spremenljivost Slovenije. Glavne značilnosti gibanja temperature zraka (1961-2011). ARSO, 2013. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publicatio… (7.9.2017)
- Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Dostopno na: http://agromet.mkgp.gov.si/Publikacije/STRATEGIJA%20prilagajanja.pdf (7.9.2017)
- Stratežki okvir prilagajanja podnebnim spremembam. 2016 Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebn… (7.9.2017)