Kazalec prikazuje ocenjeno škodo po elementarnih nesrečah, ki jo ugotavlja državna ali občinska komisija z neposrednim vpogledom v vsako sredstvo ali drugo dobrino v zasebni in drugi lasti, ki ji je bila prizadejana kakršnakoli škoda. Elementarne nesreče so posledica naravnega pojava (potres, poplava, požar, suša, neurje, toča, pozeba, žled, nestabilnost oziroma plazenje tal in snega, epidemija nalezljive bolezni pri ljudeh, epizootija, bolezni škodljivcev, ekološke nesreče itd.) in človekovega delovanja ter ravnanja, ko različni dogodki pri opravljanju neke dejavnosti ali upravljanju sredstev za delo in ravnanju z nevarnimi snovmi uidejo nadzoru ter ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje.

V analizo pridobljenih podatkov so zajeti vzroki za nastanek elementarne nesreče in odstotek ocenjene škode glede na letni bruto domači proizvod (BDP) Slovenije.

Naravne nesreče so nepredvidljive in škoda je lahko zelo različna. Najpogostejši so potresi, poplave, neurja in požari. Po nekaterih ugotovitvah so eden izmed vzrokov za krepitev ekstremnih vremenskih pojavov in škode, ki jih ti povzročajo, podnebne spremembe, ki jih lahko pripišemo predvsem človeku in njegovim dejavnostim. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so tudi v Sloveniji večino škode po elementarnih (to je naravnih in drugih) nesrečah povzročili ekstremni vremenski dogodki. Od leta 1994 do 2005 so suše, poplave, toča in močan veter odgovorni za kar 70 % vse nastale škode. Višina škode med leti niha, povprečno pa je v omenjenem obdobju znašala vsaj 0,55 % letnega bruto domačega proizvoda. Po oceni Urada Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki spremlja tudi posredne stroške, povezane s škodo po naravnih nesrečah, je ta delež še mnogo višji – okoli 2 % BDP.

V letu 2005 sta po končni oceni največ škode povzročila toča in neurje, in sicer toča za 74,77 mio EUR (10 441 mio. SIT), neurje pa za 42,3 tisoč EUR (5 907 mio. SIT) , največ v spodnjeposavski in savinjski regiji. Največ škode je bilo v kmetijstvu in gozdarstvu ter prometu. Skupno so v obdobju 1994-2004 največ škode povzročile suše (24,2 %) in poplave (18,2 %).

Leta 2003 je bil sprejet sistemski Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Glede na ta zakon in druge podzakonske akte je mogoče predvidevati, da se bodo stroški postopoma nižali. Poseben poudarek je na izdelavi kart območij ogroženosti z naravnimi nesrečami (potresi, poplave, suše in plazenje tal). Namen njihove uporabe bo obvarovanje pred posredno in neposredno nevarnostjo ter predvidevanje zahtevanih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje morebitnih posledic. Služile bodo tudi za prostorsko načrtovanje in obvarovanje pred nevarnostmi. Tako bo škode, ki jo povzročajo naravne nesreče, postopoma manj.