KAZALCI OKOLJA

Kazalec prikazuje ocenjeno škodo po elementarnih nesrečah, ki jo ugotavlja državna ali občinska komisija z neposrednim vpogledom v vsako sredstvo ali drugo dobrino v zasebni in drugi lasti, ki ji je bila prizadejana kakršnakoli škoda. Elementarne nesreče so posledica naravnega pojava (potres, poplava, požar, suša, neurje, toča, pozeba, žled, nestabilnost oziroma plazenje tal in snega, epidemija nalezljive bolezni pri ljudeh, epizootija, bolezni škodljivcev, ekološke nesreče itd.) in človekovega delovanja ter ravnanja, ko različni dogodki pri opravljanju neke dejavnosti ali upravljanju sredstev za delo in ravnanju z nevarnimi snovmi uidejo nadzoru ter ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje.

V analizo pridobljenih podatkov so zajeti vzroki za nastanek elementarne nesreče in odstotek ocenjene škode glede na letni bruto domači proizvod (BDP) Slovenije.


Grafi

Slika PP01-1: Struktura ocenjene škode glede na vzroke za nastanek elementarne nesreče v Sloveniji v obdobju od 1994 do 2005
Viri:

SI-STAT, julij 2007, Statistični urad Republike Slovenije

Prikaži podatke
1994-2005
suša % 24
poplava % 18
neurje (močan veter) % 14
toča % 14
plazenje tal in snega % 11
požar % 5
pozeba % 5
potres % 4
žled % 4
drugo % 1
Slika PP01-2: Delež ocenjene škode glede na letni bruto domači proizvod (BDP) Slovenije
Viri:

SI-STAT, julij 2007, Statistični urad Republike Slovenije

Prikaži podatke
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
ocenjena škoda mio SIT 14750 15185 11350 17011 40815 9754 26845 17585 4704 36937
ocenjena škoda - skupaj % BDP 0.8 0.6 0.4 0.5 1.2 0.3 0.6 0.4 0.1 0.6
poplava % BDP 0.3 0.1 0 0 0.6 0 0.1 0 0 0
suša % BDP 0.1 0 0 0.1 0 0 0.4 0.2 0 0.5
drugi vzroki % BDP 0.5 0.5 0.4 0.4 0.6 0.2 0.1 0.2 0.1 0.1
2004 2005
ocenjena škoda mio SIT 17985 18797
ocenjena škoda - skupaj % BDP 0.3 0.3
poplava % BDP 0 0
suša % BDP 0 0
drugi vzroki % BDP 0.2 0.3

Cilji

- Zmanjšanje ogroženosti pred poplavami.

- Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo ter stanje voda in pripadajočih ekosistemov za zmanjševanje posledic hidroloških suš.


Naravne nesreče so nepredvidljive in škoda je lahko zelo različna. Najpogostejši so potresi, poplave, neurja in požari. Po nekaterih ugotovitvah so eden izmed vzrokov za krepitev ekstremnih vremenskih pojavov in škode, ki jih ti povzročajo, podnebne spremembe, ki jih lahko pripišemo predvsem človeku in njegovim dejavnostim. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so tudi v Sloveniji večino škode po elementarnih (to je naravnih in drugih) nesrečah povzročili ekstremni vremenski dogodki. Od leta 1994 do 2005 so suše, poplave, toča in močan veter odgovorni za kar 70 % vse nastale škode. Višina škode med leti niha, povprečno pa je v omenjenem obdobju znašala vsaj 0,55 % letnega bruto domačega proizvoda. Po oceni Urada Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki spremlja tudi posredne stroške, povezane s škodo po naravnih nesrečah, je ta delež še mnogo višji – okoli 2 % BDP.

V letu 2005 sta po končni oceni največ škode povzročila toča in neurje, in sicer toča za 74,77 mio EUR (10 441 mio. SIT), neurje pa za 42,3 tisoč EUR (5 907 mio. SIT) , največ v spodnjeposavski in savinjski regiji. Največ škode je bilo v kmetijstvu in gozdarstvu ter prometu. Skupno so v obdobju 1994-2004 največ škode povzročile suše (24,2 %) in poplave (18,2 %).

Leta 2003 je bil sprejet sistemski Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Glede na ta zakon in druge podzakonske akte je mogoče predvidevati, da se bodo stroški postopoma nižali. Poseben poudarek je na izdelavi kart območij ogroženosti z naravnimi nesrečami (potresi, poplave, suše in plazenje tal). Namen njihove uporabe bo obvarovanje pred posredno in neposredno nevarnostjo ter predvidevanje zahtevanih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje morebitnih posledic. Služile bodo tudi za prostorsko načrtovanje in obvarovanje pred nevarnostmi. Tako bo škode, ki jo povzročajo naravne nesreče, postopoma manj.


Metodologija

Uporabljeni so podatki, ki so objavljeni v podatkovni zbirki SI-STAT, dosegljivi na portalu Statističnega urada Republike Slovenije.

Podatke o oceni gmotne škode, ki so jo evidentirale komisije za ocenjevanje škode, prikazujejo občine za vsako elementarno nesrečo posebej. Dobijo jih od občinskih komisij za ocenjevanje škode, republiške komisije za ocenjevanje škode ali drugih strokovnih služb. Omenjene komisije ugotovijo vrste škode po vzrokih njenega nastanka, po območjih, sredstvih, ki so bila oškodovana, in dejavnostih, v katerih je škoda nastala, in ocenijo vrednost izgub. Občine so pri izpolnjevanju navedenih poročil uporabljale Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode, ki so jo povzročile elementarne nesreče (Ur. l. RS, št. 67/03). Zaradi nepopolnega poročanja in metodoloških težav podatki niso popolni.

Za izračun sestave ocenjene škode glede na vzroke v obdobju 1994–2005 so bile letne vrednosti deflacionirane s CPI.