Kazalec prikazuje gibanje populacijsko utežene letne koncentracije PM_2.5 v Sloveniji ter prezgodnje smrti zaradi onesnaženja z delci PM_2.5 v Sloveniji in EU.

Atmosferski delci (PM, particulate matter) oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Glede na premer delcev ločimo delce PM₁₀ (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), PM_2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in PM_1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Več o delcih si lahko preberete pod definicijo kazalca ZR08.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Izpostavljenost delcem je velikokrat povezana s prezgodnjimi smrtmi in izgubljenimi leti življenja.

Prezgodnje smrti so smrti, ki se zgodijo, preden oseba doseže pričakovano starost. Pričakovana starost je običajno odvisna od  pričakovane življenjske dobe v izbrani državi in od spola. Prezgodnje smrti je mogoče preprečiti, če je mogoče odpraviti njihove vzroke.

Izgubljena leta življenja so leta potencialnega življenja, izgubljena zaradi prezgodnje smrti. Gre za oceno povprečnega števila let, ki bi jih človek živel, če ne bi prezgodaj umrl (EEA, 2020).

Onesnažen zrak predstavlja največje tveganje za zdravje in je velik razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi . Največ škode povzroči onesnaženje z delci PM_2.5.

K onesnaženju daleč največ prispevajo individualna kurišča, manj promet, v manjši meri pa tudi industrija in lebdenje delcev v zraku zaradi ponovnega dviga. Na visoke ravni vplivajo neugodne vremenske razmere. Temperature vplivajo predvsem na izpuste zaradi ogrevanja, stanje poslabšuje tudi stabilnost ozračja, saj pojav temperaturne inverzije močno povišajo raven koncentracije, padavine pa jih znižajo.

Delci v telo vstopijo prek dihal. Delci večjega premera (PM₁₀) se zadržijo v zgornji dihalih, medtem ko manjši delci prodrejo v pljučne mešičke, iz njih pa lahko vstopijo v krvni obtok in s krvjo v različna tkiva in organe v telesu. V telesu povzročijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje.

Posledice za zdravje so odvisne od trajanja izpostavljenosti onesnaževalom. Dokazano, da izpostavljenost z delci onesnaženemu zraku povzroča nastanek bolezenskih sprememb na več organskih sistemih in skrajšuje življenjsko dobo. Med posledicami so bolezni dihal, srca in ožilja, nevrološka presnovna obolenja in vplivi na razvoj ploda. Onesnažen zrak je tudi rakotvoren. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši in otroci. Pri otrocih je najpogostejši vzrok hospitalizacije astma. Dokazano je, da je tveganje za nastanek astme pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste za približno 50% večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 m stran od prometnice.  (NIJZ, 2022).

Onesnaženost ozračja z delci ima tudi negativen vpliv na okolje, kot je zmanjšana vidljivost ter vpliv na ekosisteme prek zakisovanja rek in jezer, poškodb gozdov in kmetijskih pridelkov, ter zmanjševanje biodiverzitete.

V Sloveniji onesnaženje  z delci PM_2.5 zmanjšuje. Leta 2005 je populacijsko utežena povprečno letna vrednost znašala 20,76 ug/m³, do leta 2019 pa se je znižala na 12,14 ug/m³.  Hkrati z zmanjševanjem onesnaženja se je nižalo tudi število prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenja. Leta 2005 je bilo po ocenah EEA 2079 prezgodnjih smrti povezanih z onesnaženjem z delci PM_2.5, do leta 2019 se je to število zmanjšalo na  1409, kar predstavlja letno 68 smrti na 100.00 prebivalcev. Enak trend kažejo tudi vrednosti izgubljenih let življenja. Leta 2005 je bilo število izgubljenih let življenja ocenjeno na 22.321, leta 2019 pa je to število znašalo 15.482.

Zmanjšanje onesnaženja lahko pripišemo izboljšanju energetske učinkovitosti in procesov izgorevanja, zamenjave ogrevanja na trda fosilna goriva z zemeljskim plinom in obnovljivim virom energije, uvajanja čistejših tehnologij pri motornih vozili.

Iz grafa razberemo, da je bila leta 2015 večje koncentracije onesnaženja z delci PM_2.5. Le- te so bile posledica neugodnih vremenskih razmer, še posebej v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinske Slovenije. Leto je bilo nadpovprečno toplo, količina padavin je bila izredno majhna. Zaradi stabilnega ozračja je bila oktobra, novembra in decembra pogosta temperaturna inverzija. Vsi ti pogoji so prispevali k povišanim koncentracijam onesnaženja.

V Sloveniji se zaradi različni vremenskih razmer, oblikovanosti površja in obremenjenosti s prometom in industrijo kažejo razlike med regijami. Največ prezgodnjih smrti je bilo leta 2019 v Osrednjeslovenski regiji, kjer ocene kažejo, da je zaradi onesnaženja z delci PM_2.5 umrlo 430 ljudi oziroma 81 ljudi na 100.000 prebivalcev. Za to regijo je značilna slaba prevetrenost s pogostimi temperaturnimi inverzijami in velika prometna obremenjenost. Najmanj prezgodnjih smrti beležimo v Primorsko-notranjski regiji , kjer je bilo 42 smrti na 100.000 prebivalcev.

Ocene EEA kažejo, da je bilo leta 2005 456.000 prezgodnjih smrti v območju EU-27 na račun onesnaženosti z delci PM_2.5. Do leta 2019 se je ta številka znižala za 33 % in je znašala 307.000.  Cilj, ki si ga je Evropska unija zastavila do leta 2030 je 55% znižanje do leta 2030 glede na leto 2005.  Največ prezgodnjih smrti beležimo v državah vzhodno od nas, kot so Bolgarija (151 smrti na 100.000 prebivalcev), nad 100 smrti na 100.000 prebivalcev pa beležimo še v Romuniji, na Poljskem, Hrvaškem in Madžarske. Na drugi strani pa lahko na severu Evrope najmanj prezgodnjih smrti pripišemo onesnaženosti z delci PM_2.5. Finska, Švedska in Irska imajo vse po 27 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti z delci PM_2.5.