Kazalec prikazuje gibanje populacijsko utežene letne koncentracije PM_2.5 v Sloveniji ter prezgodnje smrti zaradi onesnaženja z delci PM_2.5 v Sloveniji in EU.

Atmosferski delci (PM, particulate matter) oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Glede na premer delcev ločimo delce PM₁₀ (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), PM_2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in PM_1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Več o delcih si lahko preberete pod definicijo kazalca ZR08.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Izpostavljenost delcem je velikokrat povezana s prezgodnjimi smrtmi in izgubljenimi leti življenja.

Prezgodnje smrti so smrti, ki se zgodijo, preden oseba doseže pričakovano starost. Pričakovana starost je običajno odvisna od  pričakovane življenjske dobe v izbrani državi in od spola. Prezgodnje smrti je mogoče preprečiti, če je mogoče odpraviti njihove vzroke.

Izgubljena leta življenja so leta potencialnega življenja, izgubljena zaradi prezgodnje smrti. Gre za oceno povprečnega števila let, ki bi jih človek živel, če ne bi prezgodaj umrl (EEA, 2020).

Onesnažen zrak predstavlja največje tveganje za zdravje in je velik razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi . Največ škode povzroči onesnaženje z delci PM_2.5.

K onesnaženju najbolj prispevajo individualna kurišča in cestni promet, nekoliko manj pa tudi industrija in lebdenje delcev v zraku zaradi ponovnega dviga. Na visoke ravni v zraku še  posebej v zimskem času vplivajo neugodne vremenske razmere.

Delci v telo vstopijo prek dihal. Delci večjega premera (PM₁₀) se zadržijo v zgornji dihalih, medtem, ko manjši delci prodrejo v pljučne mešičke, iz njih pa lahko vstopijo v krvni obtok in s krvjo v različna tkiva in organe v telesu. V telesu povzročijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje.

Posledice za zdravje so odvisne od trajanja izpostavljenosti onesnaževalom. Dokazano je, da izpostavljenost z delci onesnaženemu zraku povzroča nastanek bolezenskih sprememb na več organskih sistemih in skrajšuje življenjsko dobo. Med posledicami so bolezni dihal, srca in ožilja, nevrološka presnovna obolenja in vplivi na razvoj ploda. Onesnažen zrak je tudi rakotvoren. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši in otroci. Pri otrocih je najpogostejši vzrok hospitalizacije astma. Dokazano je, da je tveganje za nastanek astme pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste za približno 50% večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 m stran od prometnice.  (NIJZ, 2022).

Onesnaženost ozračja z delci ima tudi negativen vpliv na okolje – lahko zmanjšuje vidljivost ali pa negativno vpliva na ekosisteme, na primer prek zakisovanja rek in jezer, poškodb gozdov in kmetijskih pridelkov.  

V Sloveniji onesnaženje  z delci PM_2.5 zmanjšuje. Leta 2005 je populacijsko utežena povprečno letna vrednost znašala 20,76 ug/m³, do leta 2019 pa se je znižala na 12,14 ug/m³.  Hkrati z zmanjševanjem onesnaženja se je nižalo tudi število prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenja. Leta 2005 je bilo po ocenah EEA 2.079 prezgodnjih smrti, povezanih z onesnaženjem z delci PM_2.5, do leta 2019 se je to število zmanjšalo na  1.409, kar predstavlja letno 68 smrti na 100.00 prebivalcev. Enak trend kažejo tudi vrednosti izgubljenih let življenja. Leta 2005 je bilo število izgubljenih let življenja ocenjeno na 22.321, leta 2019 pa je to število znašalo 15.482.

Med statističnimi regijami v Sloveniji je največ prezgodnjih smrti na 100.000 prebivalcev zaradi onesnaženosti s PM_2.5 delci v Osrednjeslovenski regiji, in sicer 81. Sledijo Savinjska, Podravska, ter Pomurska regija, ki so nad državnim povprečjem, ki znaša 68 smrti na 100.000 prebivalcev. Najmanjše vrednosti imata Primorsko-notranjska ter Goriška regija.

Na območju EU-27 se je med leti 2005 in 2020 število prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti delcem PM_2.5, zmanjšalo za 45 %. Leta 2005 je bilo po ocenah EEA 431.064 prezgodnjih smrti povezanih z onesnaženostjo z PM_2.5 delci. Ta številka je leta 2020 znašala 237.768. To znižanje se lahko pojasni z upadom koncentracij PM_2,5 in s tem zmanjšanjem izpostavljenosti prebivalstva temu onesnaževalcu zraka. Letne povprečne koncentracije PM_2,5 so se namreč v desetletju 2009–2018 v povprečju znižale za 22 % (v skupno 21 državah). Odstotek mestnega prebivalstva EU-27, izpostavljenega koncentracijam delcem PM_2.5 nad letno mejno vrednostjo EU (25µg/m3), je leta 2020 padel na manj kot 1 % (EEA, 2022).