Otroci v osnovnih šolah in vrtcih so v Ljubljani potencialno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 110 vrtcev in 53 osnovnih šol je 14 vrtcev in 3 šole v območju hrupa, kjer je presežena mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije. V šolskem letu 2010/2011 je tako v Ljubljani izpostavljenih povišanim ravnem hrupa 498 učencev oziroma 1429 otrok v vrtcih. Zato bi bilo v teh ustanovah smiselno opraviti meritve hrupa v prostorih.
Kazalec prikazuje potencialno izpostavljenost otrok v ljubljanskih vrtcih in osnovnih šolah povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa. Temelji na uporabi podatkov o hrupu, ki je prisoten tekom dneva zaradi cestnega prometa, Ldan. Uporabo Ldan utemeljujemo z dejstvom, da celotna izobraževalna dejavnost tako v šolah kot v vrtcih potema tekom dneva.
Kazalec Ldan je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2:1987, in sicer za obdobje dneva (od 6.00 do 18.00 ure) vseh koledarskih dni posameznega leta (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju). Podatki za Ldan so povzeti iz strateških kart hrupa, ki jih je potrebno izdelati skladno z zakonodajo za aglomeracije, ki imajo več kot 250.000 prebivalcev. Nanašajo se na leto 2006, ko so bile izdelane karte hrupa, ter na poselitveno območje Ljubljane, ki se razprostira na 275 km2 površine in ima prijavljenih 266.251 prebivalcev s stalnim prebivališčem.
Zvok izražamo z enoto decibel, dB(A), ki upošteva razlike občutljivosti človeškega ušesa pri različnih zvočnih frekvencah. Najbolj sprejemljiv parameter za opis povprečne ravni hrupa je ekvivalentna stalna raven hrupa (Leq), ali bolje LAeq (A-utežena ekvivalentna raven zvoka), ki se najbolj pogosto uporablja za oceno obremenitve s hrupom. Ekvivalentna raven zvočnega tlaka LAeq je povprečna raven zvočnega tlaka v določenem časovnem obdobju izražena v dB(A) (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu).
Hrup je zvok, ki je nezaželen in zato moteč. V šolah hrup med poukom moti sporazumevanje, branje, učenje, pomnjenje ter reševanje zahtevnih nalog, v vrtcih pa razne aktivnosti in spanje v času počitka. Tudi na igriščih je hrup lahko moteč, moti sporazumevanje in poveča vznemirjenost otrok. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1999) bi bilo potrebno zmanjšati tveganje za zdravje in počutje otrok, ki je povezano z okoljskim hrupom.
Agencija RS za okolje, Mestna občina Ljubljana, 2011.
45-50 dB(A) | 50-55 dB(A) | 55-60 dB(A) | 60-65 dB(A) | 65-70 dB(A) | 70-75 dB(A) | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|
osnovne šole | število | 3 | 10 | 15 | 18 | 5 | 2 |
učenci | število | 681 | 2780 | 6592 | 7476 | 1563 | 716 |
osnovne šole | % | 5.7 | 18.9 | 28.3 | 34 | 9.4 | 3.8 |
učenci | % | 3.4 | 14 | 33.3 | 37.7 | 7.9 | 3.6 |
Agencija RS za okolje, Mestna občina Ljubljana, 2011.
45-50 dB(A) | 50-55 dB(A) | 55-60 dB(A) | 60-65 dB(A) | 65-70 dB(A) | 70-75 dB(A) | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|
vrtci | število | 7 | 22 | 42 | 19 | 16 | 4 |
otroci | število | 744 | 2411 | 5277 | 2574 | 1501 | 554 |
vrtci | % | 6.4 | 20 | 38.2 | 17.3 | 14.5 | 3.6 |
otroci | % | 5.7 | 18.5 | 40.4 | 19.7 | 11.5 | 4.2 |
Cilji spremljanja izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu v šolah in vrtcih so sledeči:
- varovanje zdravja in počutja otrok med poukom v šolah ter med aktivnostmi in počitkom v vrtcih,
- postavitev prioritetnih seznamov osnovnih šol in vrtcev, kjer bi bilo hrup potrebno preveriti z meritvami,
- ureditev primernega učnega okolja za otroke,
- izboljšanje pogojev na igriščih v neposredni okolici vrtcev in šol,
- primerna ureditev prometa v okolici vrtcev in šol,
- dobro načrtovanje novih gradenj vrtcev in šol.
Mejne vrednosti okoljskega hrupa v prostorih in na igriščih:
- mejna vrednost okoljskega hrupa v učilnicah v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/1999) ne sme presegati 40 dB(A). Svetovna zdravstvena organizacija svetuje celo nižjo mejno vrednost, in sicer 35 dB(A) (WHO, 1999);
- mejna vrednost okoljskega hrupa v bivalnih prostorih ponoči v skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/1999) ne sme presegati 35 dB(A). Svetovna zdravstvena organizacija svetuje nižjo mejno vrednost, 30 dB(A) (WHO, 1999);
- mejna vrednost ekvivalentnega okoljskega hrupa LAeq na šolskem igrišču na prostem po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije ne sme presegati 55 dB(A) (WHO, 1999);
- odmevni čas v prazni učilnici, ki je priporočen, naj bi bil med 0,5 do 0,8 sekunde (WHO, 1999).
Mejne in priporočene vrednosti po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju:
- Mejne vrednosti za kazalce hrupa podnevi znašajo 75dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 60 dB(A) v III. območju, 55 dB(A) v II. območju in 50 dB(A) v I. območju. Ponoči pa mejne vrednosti za kazalce hrupa znašajo 65 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 50 dB(A) v III. območju, 45 dB(A) v II. Območju in 40 dB(A) v I območju.
- Kritične vrednosti kazalcev hrupa podnevi znašajo 80 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 69 dB(A) v III. območju, 63 dB(A) v II. območju in 57 dB(A) v I. območju. Ponoči pa mejne vrednosti za kazalce hrupa znašajo 80 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 59 dB(A) v III. območju, 53 dB(A) v II. območju in 47 dB(A) v I. območju.
- Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste ali železniške proge in obratovanje večjega letališča znašajo podnevi 70 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 65 dB(A) v III. območju, 60 dB(A) v II. območju in 55 dB(A) v I. območju. Ponoči mejne vrednosti znašajo 60 dB(A) v IV. območju, 55 dB(A) v III. območju, 50 dB(A) v II. območju in 45 dB(A) v I območju varstva pred hrupom. Zvečer pa mejne vrednosti znašajo 65 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 60 dB(A) v III. Območju, 55 dB(A) v II. območju in 50 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom.
- Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava, obrat, letališče, ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče znašajo podnevi 73 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 58 dB(A) v III. Območju, 52 dB(A) v II. Območju in 47 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom. Ponoči mejne vrednosti znašajo 63 dB(A) v IV. območju, 48 dB(A) v III. Območju, 42 dB(A) v II. Območju, 37 dB(A) v I. območju varstva pred hrupom. Zvečer pa mejne vrednosti znašajo 68 dB(A) v IV. območju varstva pred hrupom, 53 dB(A) v III. Območju, 47 dB(A) v II. Območju in 42 dB(A) v I območju varstva pred hrupom.
Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad osnovnih šol je pokazala, da je 75,5 % šol vsaj iz ene smeri izpostavljenih hrupu zaradi cestnega prometa, ki presega Ldan 55 dB(A), kar je mejna vrednost ekvivalentnega okoljskega hrupa LAeq, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija priporoča za igrišča pri vrtcih in šolah (WHO, 1999). Tri od 53 šol so iz vseh smeri izpostavljene hrupu nad 55 dB(A). V teh treh šolah je v šolskem letu 2010/2011 skupaj 498 učencev. Pri 37 šolah je ta vrednost presežena le na najbolj izpostavljeni fasadi. Trinajst šol mejne vrednosti 55 dB(A) ne presega na nobeni fasadi. Te šole so glede okoljskega hrupa zaradi cestnega prometa v najprimernejšem okolju. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Glede na podatke menimo, da za večino šol velja, da so v učilnicah primerne zvočne vrednosti le v primeru, ko so okna zaprta, seveda pod pogojem, da okna omogočijo kvalitetno zaščito pred hrupom.
Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad vrtcev je pokazala, da je 73,6 % vrtcev vsaj iz ene smeri izpostavljenih hrupu zaradi cestnega prometa, ki presega Ldan 55 dB(A). Štirinajst od 110 vrtcev je iz vseh smeri izpostavljeno hrupu nad 55 dB(A). V teh štirinajst vrtcih je bilo v šolskem letu 2010/2011 skupaj vsaj 1429 otrok (za 1 vrtec ni podatka o številu otrok). Pri 67 vrtcih je vrednost 55 dB(A) presežena le na najbolj izpostavljeni fasadi. Devetindvajset vrtcev mejne vrednosti 55 dB(A) ne presega na nobeni fasadi in so torej locirani v primerni okolici za otroška igrišča. Tako kot za šole velja tudi za vrtce, da je zvočno okolje v prostorih primerno le v primeru, ko so okna zaprta, seveda pod pogojem, da okna omogočijo kvalitetno zaščito pred hrupom.
Kritični učinki hrupa v šolah in vrtcih so motnje sporazumevanja, motnje pridobivanja informacij (npr. razumevanja in branja) in povečana vznemirjenost (WHO, 1999). Otroci so zaradi okoljskega hrupa v dnevnem času bolj moteni kot odrasli dokler ne razvijejo vseh sposobnosti poslušanja. Hrup moti učenje otrok v kritični fazi njihovega razvoja, saj imajo otroci manjše sposobnosti kot odrasli zoperstaviti se okoljskim stresorjem (Stansfeld s sod., 2005).
Hrup cestnega prometa otroke pri branju moti, če dosega v povprečju vrednosti okoli 70 dB(A). Hrup letal in cestnega prometa je bolj moteč kot hrup vlaka. Posamezni, kratki zvočni signali so za otroke stare med 7 in 11 let bolj moteči, otroci pa so najbolj prizadeti pri učenju matematike in naravoslovja (Shield in Dockrell, 2003).
Nekoliko manj so proučeni vplivi notranjih virov hrupa v šolah na učne sposobnosti otrok. Pri tem igra pomembno vlogo akustika prostora in odmevni čas. Otroci, ki so bili sprva izpostavljeni hrupu 75 dB(A), so po akustični ureditvi učilnice izboljšali učni uspeh. Hrupa se bolj zavedajo starejši otroci, mlajši pa so zaradi njega bolj vznemirjeni. Najbolj moteči zvoki so hrup siren, motornih koles, tovornjakov in vlaka (Shield in Dockrell, 2003). Izpostavljenost učencev povečanemu hrupu LAeq,8ur > 55 dB(A) vpliva na značilno zmanjšano pozornost, zmanjša družbeno prilagodljivost in poveča ugovarjanje otrok v primerjavi z otroci, ki tolikšnemu hrupu niso izpostavljeni (Ristovska s sod., 2004).
V Sloveniji nimamo obsežnejših študij vpliva okoljskega hrupa zaradi cestnega prometa na zdravje in počutje ljudi oziroma uspešnost učenja otrok v šolah. Meritve hrupa v osnovni šoli Spodnja Šiška v Ljubljani so pokazale, da je nivo hrupa v osnovni šoli, ko v njej ni bilo pouka, občasno presegal vrednost 40 dB(A), in sicer v učilnicah, ki so obrnjene proti prometni cesti oziroma gradbišču. Hrup z gradbišča je v tem primeru žal preprečil, da bi meritve lahko ocenili samo na podlagi cestnega prometa. V primeru, ko so bila okna učilnic zaprta, mejna vrednost 40 dB(A) ni bila presežena (Čarič in Čudina, 2003).
Na pedagoški fakulteti v Mariboru so izvedli študijo vpliva hrupa na uspešnost opravljanja zahtevnih nalog. Dvajset učencev, starih od 13 do 14 let, je bilo izpostavljenih primernemu zvočnemu okolju 30-40 dB(A) oziroma hrupnemu okolju 80-85 dB(A). Naloge so v prvem sklopu zahtevale veliko pozornost, v drugem pa je bilo pomembno pomnjenje. Rezultati študije so potrdili pričakovanja, da je učinkovitost opravljanja monotonih nalog odvisna od hrupa v učnem okolju (Fošnarič, 2003).
Tujih ocen izpostavljenosti otrok hrupu v šolah in vrtcih, ki bi bile osnovane na strateških kartah hrupa, nismo zasledili. Opravljene so bile študije vpliva hrupa zaradi prometa na učenje otrok v šolah, v katerih so bile pri oceni izpostavljenosti otrok sicer upoštevane tudi strateške karte, a so bile dodatno opravljene še meritve hrupa. Cilj teh študij je ugotavljanje odvisnosti vpliva hrupa na učence, ne pa ocena števila izpostavljenih otrok.
Vpliv hrupa iz okolja na zdravje ljudi postaja v Evropi vedno večji problem. Ocena bremena bolezni zaradi hrupa je v zahodnoevropskih državah pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev moti hrup med spanjem. Hrup prometa povzroča v zahodnih državah evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije izgubo, ki presega 1 milijon zdravih let življenja (WHO in EC JRC, 2011).
Cilji so povzeti po: Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010), Pravilniku o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/1999) in Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Parmski deklaraciji, Sklepu o šestem okoljskem akcijskem programu, Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE, 2004) ter po priporočilih WHO (1999) in MacKenzie (2002).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Mestna občina Ljubljana - podatki o številu otrok v vrtcih in šolah. Agencija RS za okolje - strateške karte hrupa (ceste, Ldan)
Skrbnik podatkov: Mestna občina Ljubljana, Agencija RS za okolje.
Datum zajema podatkov za kazalec: maj 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Strateške karte hrupa so bile izdelane v skladu z zahtevami Evropske direktive o hrupu 2002/49/ES. Ta predvideva, da države članice strateške karte pripravljajo vsakih 5 let. V prvi fazi izdelave kart hrupa so bile ocenjene ravni hrupa za stanje obremenjenosti v letu 2006, in sicer za pomembne ceste z več kot šest milijonov prevozov vozil letno, pomembne železniške proge, ki imajo več kot 60.000 prevozov vlakov letno, ter poselitveno območje mesta Ljubljane, in sicer za hrup kot posledico cestnega in železniškega prometa ter hrup IPPC zavezancev. Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji za leto 2009 povzema stanje glede okoljskega hrupa v Sloveniji.
Za oceno izpostavljenosti otrok hrupu cestnega prometa v osnovnih šolah in vrtcih je bila kot osnova uporabljena karta hrupa na nivoju Mestne občine Ljubljana, kjer se je upošteval hrup cest, na katerih je letni pretok presegal milijon vozil.
Hrup na posameznem območju varstva pred hrupom kot posledica obratovanja virov hrupa se je ocenjeval z modelnimi izračuni na podlagi začasnih metod iz Priporočila Komisije 2003/613/ES v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. Hrup prometa na pomembnih cestah je bil ocenjen s pomočjo francoske metode ocenjevanja "NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)", navedena v "Arrźté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995, 6. člen" in francoski standard "XPS 31-133".
V kazalcu so zajete osnovne šole in vrtci v Mestni občini Ljubljana. V šolskem letu 2010/2011 je bilo v 53 osnovnih šolah v MO Ljubljani skupno 19.808 učencev. Za osnovni šoli OŠ Dragomelj in OŠ Sostro – podružnica Prežganje nismo uspeli pridobiti podatkov o izpostavljenosti hrupu niti o številu učencev. V šolskem letu 2010/2011 je v 95 vrtcih v Ljubljani skupno 13.061 otrok. Za 15 vrtcev ni podatka o številu otrok.
Metodologija obdelave podatkov: Ocena izpostavljenosti otrok hrupu cestnega prometa v osnovnih šolah in vrtcih je bila narejena na osnovi kartografskega prikaza, kjer smo prekrili sloja jakosti hrupa zaradi cestnega prometa (Ldan) in sloj katastra stavb, iz katerega smo izločili osnovne šole in vrtce. Iz preseka teh dveh slojev smo določili najnižjo in najvišjo raven hrupa, katerima je izpostavljena fasada posamezne šole oziroma vrtca. Na osnovi teh rezultatov in podatkov o številu otrok v vrtcih in šolah je bilo ocenjeno število otrok, ki so izpostavljeni določenemu razredu obremenitve s hrupom.
Šole in vrtci na Sliki ZD14-1 in ZD14-2 so razvrščeni v šest razredov glede na najvišjo raven hrupa, ki ji je izpostavljena vsaj ena fasada stavbe.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Uporabljeni so uradno poročani podatki po Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.
Slabosti: Ocene so bile pripravljene samo na podlagi podatkov nivoja hrupa iz strateških kart hrupa (Direktiva 2002/49/ES). Karte hrupa so bile izdelane zgolj za uporabo na strateškem nivoju in temu primerno zagotavljajo sprejemljivo raven natančnosti le za te namene. Raven hrupa na določenem območju ni odsev trenutnih razmer, temveč predstavlja dolgoročno povprečno raven hrupa tekom celega leta (Ldan). Vrednosti hrupa v prostorih vrtcev in šol niso bile merjene. Samo na podlagi lokacije šole in podatkov strateških kart hrupa težko določimo dejanske vrednosti hrupa v notranjosti prostora. Te vrednosti so odvisne od kakovosti gradbenih stavbnih materialov in predvsem kvalitete protihrupne zaščite oken. Hrup v stavbi je odvisen od smeri izpostavljenosti. Stavbe, ki so izpostavljene hrupu iz vseh smeri, so potencialno lahko bolj problematične kot stavbe, ki so izpostavljene samo iz ene smeri, čeprav je v tem primeru nivo hrupa nekoliko višji.
Otroci v vrtcih in šolah lahko za posamezne predmete menjajo učilnico in so lahko v istem dnevu izpostavljeni različnim nivojem hrupa iz okolja. Ocena izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu je v tem trenutku še zelo groba.
Uporabljena metoda je v tem trenutku primeren pristop za postavitev prioritetnega seznama osnovnih šol in vrtcev, ki so izpostavljeni povišani ravni hrupa. Nadalje bi bilo naprej potrebno opraviti meritve in ocene dejanske izpostavljenosti posameznih otrok v potencialno najbolj izpostavljenih šolah in vrtcih. Potrebno bi bilo določiti ekvivalentno raven zvočnega tlaka za obdobje časa (T), ko so učenci v šolah oziroma v vrtcu (LAeq T).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so manj zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Točnost: 2 (Podatki o ravneh hrupa so bili pridobljeni na podlagi modeliranja)
Časovna primerljivost: 2 (Zadnji dostopni podatki iz naslova strateški kart hrupa se nanašajo na leto 2006)
Prostorska primerljivost: 2 (Podatki o hrupu dostopni samo za Mestno občino Ljubljana)
Drugi viri in literatura:
- Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAP). Fourth Ministerial Conference on Environment and Health Budapest, Hungary, 23–25 June 2004.
- Čarič I in M Čudina, 2003. Vpliv hrupa pri pouku v osnovni šoli. Zdravstveni inženiring 3, 86-89.
- Direktiva 2002/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. 25. junij 2002. Uradni list Evropskih skupnosti L 189.
- Fošnarič S, 2003. The influence of traffic noise on children's work efficiency while using a computer at school. Psihološka obzorja 12:1, 27-37.
- MacKenzie DJ, 2002. Preventing noise in primary schools. In Health Effects of Noise on Children and Perception of the Risk of Noise. Ur. Marie Louise Bistrup. 1-193, 2002.
- Parma Declaration on Environment and Health. WHO. Fifth Ministerial Conference on Environment and Health “Protecting children’s health in a changing environment” Parma, Italy, 10–12 March 2010. World Health Organisation, Regional Office for Europe.
- Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji za leto 2009. 14. julij 2010. Gradivo za sprejem na Vladi RS.
- Ristovska G, Gjorgjev D in N Pop Jordanova, 2004. Psychosocial Effects of Community Noise: Cross sectional Study of School Children in Urban center of Skopje, Macedonia. Croatian Medical Journal 45(4), 473-476.
- Shield BM and JE Dockrell, 2003. The Effects of Noise on Children at School: A Revoew. J. Building Acoustics 10(2), 97-106.
- Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti. 22. julij 2002.
- Stansfeld SA, Berglund B, Clark C, Lopez-Barrio I, Fischer P, Öhrström E, Haines MM, Head J, Hygge S, van Kamp I in BF Berry, 2005. Aircraft and Road Traffic Noise and Children's cognition and Health: a Cross-national Study. The Lancet, Vol 365, 1942-1949.
- Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS št. 14/1999).
- Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS št. 7/2001).
- Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
- WHO, 1999. Guidelines for Community Noise. World Health Organisation, 1999.
- WHO, 2010. Health and Environment in Europe: Progress Assessment. World Health Organisation, 2010.
- WHO in EC JRC, 2011. Burden of disease from environmental noise. Quantification of healthy life years lost in Europe, s. 106.