Kazalec intenzivnost CO₂ v komercialnem in institucionalnem sektorju opisuje ogljični odtis komercialnega in institucionalnega sektorja, torej koliko izpustov CO₂ se v tem sektorju sprosti na evro dodane vrednosti. K njegovi nižji vrednosti prispevajo predvsem nižj izpusti CO₂ v teh sektorjih, ki je posledica nižje rabe energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE, pa tudi dober gospodarski položaj komercialnega in institucionalnega sektorja.

Intenzivnost CO₂ v komercialnem in institucionalnem sektorju je leta 2020 znašala 33 t CO₂/mio EUR₁₉₉₅. Potem, ko je bila leta 2019 na ravni cilja za leto 2020, se je leto kasneje povečala že drugo leto zapored in s tem za ciljem za to leto, ki je bil 32,3 t CO₂/mio EUR₁₉₉₅, zaostala za 2 %. Do povečanja intenzivnosti CO₂ je prišlo kljub temu, da se količina izpustov CO₂ leta 2020 zmanjšala za skoraj 2 %, ob tem, da se je povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo celo povečal, za 3,3 %^*1. Povečanje intenzivnosti CO₂, in s tem nedoseganje cilja za leto 2020, je bilo posledica zmanjšanja dodane vrednosti za 3,8 %, do katerega je prišlo zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. V obdobju 2010–2020 je bilo po letih 2012 in 2013 to šele tretje, in obenem daleč največje, zmanjšanje dodane vrednosti v komercialnem in institucionalnem sektorju. Če bi dodana vrednost leta 2020 ostala na ravni iz leta 2019, bi intenzivnost CO₂ znašala 31,7 t CO₂/mio EUR₁₉₉₅ in cilj za leto 2020 bi bil dosežen oz. presežen za 0,6 odstotne točke. Leto 2020 zato za zasledovanje trendov ni reprezentativno.

Delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote se je v komercialnem in institucionalnem sektorju med letoma 2019 in 2020 sicer povečal z 9,4 na 10,8 %, kar je tudi najvišja vrednost tega deleža v obdobju 2005-2020. Ob tem je treba poudariti, da se rabe energije, in s tem tudi izpuste CO₂, za ta segment ne spremlja statistično, ampak izračunava kot ostanek v energetski bilanci, zato vzrokov za nihanja tako rabe energije, kot tudi izpustov in zato intenzivnosti CO₂ ni mogoče natančneje določiti. Vzpostavitev statističnega spremljanja rabe energije v tem segmentu bi omogočila realnejše spremljanje izpustov in s tem tudi intenzivnosti CO₂. V obdobju 2010−2020 se je intenzivnost CO₂ zmanjšala za 55 %, in sicer tako na račun zmanjšanja izpustov CO₂ za 49 % kot tudi hkratnega povečanja dodane vrednosti za 15 %.

Opomba:

^*3   Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2018 – 2.669, 2019 - 2.691, 2020 – 2.779 (izračun IJS-CEU)