Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2018 v primerjavi z letom prej še znižala, in sicer za slabo petino na 29,8 t CO2/mio EUR1995, kar je 17 % pod indikativnim letnim ciljem. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 59 %. Ker se energetska statistika za ta sektor izračunava kot razlika med skupno rabo energije in rabo energije v vseh drugih sektorjih, je kazalec grob, kar otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi glede doseganja cilja za leto 2020.
Kazalec intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju opisuje ogljični odtis komercialnega in institucionalnega sektorja, torej koliko izpusta CO2 se v tem sektorju sprosti na evro dodane vrednosti. K njegovi nižji vrednosti prispeva predvsem nižj izpust CO2 v teh sektorjih, ki je posledica nižje rabe energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE, pa tudi dober gospodarski položaj komercialnega in institucionalnega sektorja.
Vrednost kazalca v letu 2005 | Ciljne vrednosti kazalca | Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018 | |
---|---|---|---|
2005 | 92,26 | ||
2010 | 73,62 | ||
2011 | 64,78 | ||
2012 | 47,56 | 47,56 | |
2013 | 45,65 | 51,86 | |
2014 | 43,73 | 38,68 | |
2015 | 41,82 | 42,55 | |
2016 | 39,91 | 48,74 | |
2017 | 37,99 | 36,73 | |
2018 | 36,08 | 29,82 | |
2019 | 34,17 | ||
2020 | 32,25 |
Cilj OP TGP je zmanjšanje intenzivnosti CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja rabe goriv in s tem posledično tudi izpustov TGP v tem sektorju. Cilj do leta 2020, zastavljen v OP TGP, je bil popravljen v skladu z dopolnjeno metodologijo IPCC*1, po kateri se evidence izpustov izračunavajo od leta 2015 naprej, kot je predpisano v izvedbeni uredbi 749/2014*2, in znaša 32,3 t CO2/mio EUR1995. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.
Opombi:
*1 Intergovernmental Panel on Climate Change
*2 Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 749/2014 z dne 30. junija 2014 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 203, z dne 11. 7. 2014
Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je leta 2018 znašala 29,8 t CO2/mio EUR1995. Glede na leto prej se je zmanjšala za 19 % in je bila tako boljša od indikativnega cilja za to leto, ki je bil 36,1 t CO2/mio EUR1995. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 32,3 t CO2/mio EUR1995, bo potrebno intenzivnost CO2 v obdobju 2019−2020 zmanjšati še za 8 % glede na leto 2018 oz. v povprečju za 1,2 t CO2/mio EUR1995 na leto.
Zmanjšanje intenzivnosti CO2 leta 2018 je bilo posledica tako 16-odstotnega zmanjšanja izpusta CO2, kot tudi zvišanja dodane vrednosti za slabe 4 %. Leto 2018 je bilo pri tem nekoliko toplejše od predhodnih let*3; povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo je bil leta 2018 za 11 % nižji kot leta 2017. Obenem se je povečal tudi delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v komercialnem in institucionalnem sektorju, in sicer z 8,5 % leta 2017 na 10,6 % leta 2018. To je tudi najvišja vrednost tega deleža v obdobju 2005-2018. Ob tem je treba poudariti, da se rabe energije, in s tem tudi izpust CO2, za ta segment ne spremlja statistično, ampak izračunava kot ostanek v energetski bilanci, zato vzrokov za nihanja tako rabe energije, kot tudi izpusta in zato intenzivnosti CO2 ni mogoče natančneje določiti. Vzpostavitev statističnega spremljanja rabe energije v tem segmentu bi omogočila realnejše spremljanje izpusta in s tem tudi intenzivnosti CO2. V obdobju 2010−2018 se je intenzivnost CO2 sicer zmanjšala za 59 %, in sicer tako na račun zmanjšanja izpusta CO2 za 53 % kot tudi hkratnega povečanja dodane vrednosti za 16 %.
Opomba:
*3 Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2015 – 2.841, 2016 – 2.873, 2017 – 2.892, 2018 – 2.567 (izračun IJS-CEU).
Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)
Metodologija izračuna
izpust CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju (t CO2). Gre za podatek ARSO o izpustu CO2 zaradi rabe goriv v komercialnem in institucionalnem sektorju (CRP koda 1.A.4.a pri poročanju emisijskih evidenc TGP za UNFCCC*4);
dodana vrednost komercialnega in institucionalnega sektorja (mio EUR1995), v katerega se v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti 2008, V2 (SKD 2008) prištevajo panoge od G do S in panoga U. Podatki o dodani vrednosti v stalnih cenah 1995 niso direktno dostopni, zato jih je potrebno izračunati iz podatkov SURS-a, in sicer iz dodane vrednosti v tekočih cenah leta 1995 in letnih sprememb obsega dodane vrednosti do opazovanega leta za posamezne panoge.
Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
V primeru, da kazalec ne sledi cilju, je lahko v pomoč pri njegovi nadaljnji razlagi delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v komercialnem in institucionalnem sektorju (%). Večji delež OVE pomeni manjše izpuste TGP in s tem tudi manjšo intenzivnost CO2 in obratno.
Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Intenzivnost CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju
Podatek |
Enota |
Vir |
Razpoložljivost podatka |
Datum zajema |
---|---|---|---|---|
Izpust CO2 v komercialnem in institucionalnem sektorju |
kt CO2 |
ARSO |
marca za predpreteklo leto*5 |
30.03.2020 |
Dodana vrednost panog G−S in U za leto 1995 v tekočih cenah |
mio EUR1995 |
SURS |
obstoječ podatek |
30.03.2020 |
Letna sprememba obsega dodane vrednosti panog G−S in U od leta 1996 do leta X-1 |
% |
SURS |
avgusta za preteklo leto |
30.03.2020 |
Podatki za obdobje: 2005, 2010−2018
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Rabe energije, in s tem tudi izpusta CO2, se za komercialni in institucionalni sektor ne spremlja statistično, ampak izračunava kot ostanek v energetski bilanci, to pa otežuje razlago medletnih sprememb in napovedi prihodnjega dogajanja.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Opombi:
*4 United Nations Framework Convention on Climate Change
*5 Prva verzija podatkov za predpreteklo leto je na voljo 15. januarja. Rok za poročanje končnih podatkov za EU je 15. marec, za UNFCCC pa 15. april.