Kazalec prikazuje končne cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami. Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin v evrih na gigajoul (EUR/GJ) in za tekoča goriva v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina so končne cene za tipične skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. V cenah za industrijske odjemalce ni davka na dodano vrednost (DDV).

Absolutna raven cen energije in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Odprtje trgov je namenjeno zagotavljanju konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem.

Cene energentov so se glede na leto 1995 realno zelo povečale. Glavni razlog je povečanje cen goriv na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile v letu 2006 realno gledano edine na primerljivi ravni kot leta 1995, so z letom 2008 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne energije sta imela znaten vpliv predvsem uvajanje in odpiranje trgov ter spremembe obdavčitev, v zadnjih letih pa tudi gibanje cen na širšem evropskem trgu.

Električna energija

V Sloveniji so se po letu 1992 cene električne energije do leta 1998 zviševale predvsem s ciljem doseči raven, ki bi pokrivala podjetniške in zunanje stroške proizvodnje električne energije in postopnim uveljavljanjem tržnega oblikovanja cen v energetiki^[1]. Po začetku uvajanja in odpiranja trga v državi so se cene električne energije v industriji znižale in do leta 2005 ustalile. Po letu 2006 so se začele realno spet povečevati, predvsem kot posledica gibanja cen na širšem trgu EU, kjer so rasle zaradi večjega povpraševanja, vpliva vrednosti emisijskih kuponov in visokih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu.

Povečanje maloprodajne cene električne energije za industrijske odjemalce za 5,8% med leti 2008 in 2012 je bilo v večji meri posledica višje trošarine , cena brez vseh davkov je namreč ostala na ravni leta 2008. V letu 2012 se je glede na preteklo leto maloprodajna cena zmanjšala za 1,1 %, za 1,3 % pa se je povečala cena brez davkov.

Cene električne energije za gospodinjstva so se v obdobju od 1995 do 2000 povečale skoraj za 20 %. Razloga sta bila predvsem dvig davčne obremenitve in cene energije (glej Slika 5). 1. julija 2007 se je trg z električno energijo odprl tudi za gospodinjske uporabnike. Cena električne energije za gospodinjstva pred odprtjem trga še ni odražala tržne cene, odprtje trga z električno energijo za gospodinjske porabnike ni prineslo vidnejših cenovnih sprememb v letu 2008. Cene so se med letoma 2008 in 2012 povečale skoraj za 30 %. Glede na preteklo leto se je cena električne energije za gospodinjstva povečala za 6,7 % in sicer predvsem zaradi povečanja cene energije in sicer za 13 %.

Cene električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-27. Leta 2012 so bile za gospodinjske odjemalce nižje od povprečja EU-27 za 19 %, za industrijske odjemalce pa za 22 %.

Zemeljski plin

Do leta 1999 je za Slovenijo značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, ki je postala v obdobju od leta 1999 do 2001 precej bolj intenzivna. Razlogi za rast pred letom 2000 in po njem so različni. V obdobju med 1995 do 2000 je bil glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina višja davčna obremenitev (povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je možno opaziti nestanovitno gibanje cen tako pri gospodinjskih kot industrijskih uporabnikih.

Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce so se v obdobju 2008-2012 realno povečale za 53,4 %, za gospodinjstva pa za 37,9 %.  V letu 2012 zaznamo znatno rast cen zemeljskega plina glede na predhodno leto, za gospodinjske odjemalce za19,1 % pri industrijskih odjemalcih pa je razlika večja in sicer 28,8 %.Glavni razlog za rast končnih cen zemeljskega plina je višja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica višjih uvoznih cen in splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina, ki je v tesni povezavi s trgi surove nafte in naftnih derivatov.

Naftni derivati in kurilno olje

Slovenija je ena redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe nadzora cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se v obdobju od leta 1995 do leta 2007 realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar glavni razlog za rast v obdobju pred letom 2000 in po njem ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih. V letu 2009 so zaradi nižjih cen na trgu cene naftnih derivatov padle v primerjavi z 2008, bencin NMB 95 za 17 %, dizel D2 za 13,2 % in kurilno olje za 29 %. V letu 2012 pa je opazna vnovična rast cen naftnih derivatov, tako da pri dizelskem gorivu D2 in bencinu NMB 95 cene ujamejo trend rasti do leta 2008. Cena dizelskega goriva D2 je v primerjavi z letom 2011 za 5,2 % višja, cena bencinskega NMB 95 za 7,6 % in cena kurilnega olja je višja za 240 %. V 2012 je delež davkov v ceni dizelskega goriva D2 znašal 44,4 %, za bencinsko gorivo NMB 95 znaša 52,2 %. Pri kurilnem olju pa je delež davkov v maloprodajni ceni znašal 27,1 %.

Leta 2012 so bile maloprodajne cene neosvinčenega bencina NMB 95 v primerjavi s povprečjem EU-27 nižje za 7 %, za dizelsko gorivo D2 pa nižje za 9 %.