Cene energentov prikazujejo končne cene goriv (končna cena odraža osnovno ceno goriva, vključno z vsemi davki in dajatvami). Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin so izražene v evrih na gigajoul (EUR/GJ), cene za tekoča goriva pa so izražene v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina v nadaljevanju prikazujejo končne cene energije za tipične porabniške skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev, pri čemer v cenah za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV). Pri industrijskih odjemalcih zemeljskega plina in električne energije sta najbolj reprezentativni porabniški skupini I3-1 za porabnike zemeljskega plina in le za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D3 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.

Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv.

Absolutna raven cen energije in njihovi trendi razvoja imajo močan vpliv na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so medsebojni substituti, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Na splošno so se cene energentov glede na leto 1995 realno povečevale. Glavni razlog so visoke cene nafte in plina na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile v letu 2006 realno gledano edine, ki so bile primerljive ravni cen iz leta 1995, so z letom 2007 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne energije sta imela močan vpliv predvsem liberalizacija in odpiranje trgov ter višji nivo obdavčitve, v zadnjih letih pa predvsem pomanjkanje ponudbe na širšem evropskem trgu.

Električna energija
V Sloveniji so se po letu 1992 cene električne energije zviševale predvsem zaradi deregulacije na področju cen ter odprave križnega subvencioniranja. Cene električne energije so na splošno začele bolje odražati proizvodni strošek električne energije. V industriji je bilo precejšno znižanje cene doseženo v letu 1999 zaradi večje konkurenčnosti med ponudniki energije, kot posledica odpiranja trga in njegove liberalizacije. V obdobju od leta 2000 do 2005 so se cene ustalile in do večjih sprememb ni več prihajalo. V letu 2006 so se cene električne energije začele realno povečevati, predvsem kot posledica večjega povpraševanja, pomanjkanja ponudbe električne energije in višjih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu, takšen trend se nadaljuje tudi v letu 2007.
Trend razvoja cen električne energije za gospodinjstva je bil v obdobju od 1995 do 2000 podoben kot pri industriji, pri čemer je bil glavni razlog za dvig cene višja davčna obremenitev. Po letu 2000 pri cenah za gospodinjstva ni bilo večjih sprememb. Glavni razlog za to je regulacija in nadzor cen s strani države. 1. julija 2007 je prišlo do popolnega odprtja trga, vendar to odprtje v letu 2007 še ni prineslo vidnejših cenovnih sprememb.

Zemeljski plin
V Sloveniji so spremembe cene zemeljskega plina predvsem posledica sprememb uvoznih cen zemeljskega plina in višjih cen nafte na svetovnem trgu. Do leta 1999 je za Slovenijo 1999 značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, v obdobju od leta 1999 do 2001 pa je značilna precej bolj intenzivna rast cen. Razlogi za rast cen zemeljskega plina pred in po letu 2000 so različni.
V obdobju 1995 do 2000, je bila glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina, višja davčna obremenitev (povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je možno opaziti nestanovitno gibanje cen zemeljskega plina tako pri gospodinjskih kot industrijskih uporabnikih, v zadnjih letih pa je opazen močan trend rasti cen. Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce so bile leta 2007 glede na leto 2000 realno višje skoraj za polovico. Glavni razlog za dvig končnih cen je višja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica višjih uvoznih cen in splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina.

Naftni derivati in kurilno olje
V Sloveniji so naftni derivati najdražji energent, predvsem zaradi razmeroma visokega deleža davkov v njihovi končni ceni. Slovenija je tudi ena izmed redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe regulacije cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se od leta 1995 naprej realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar glavni razlog za rast cen v obdobju pred in po letu 2000 ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih.

Primerjava cen energije v Sloveniji z državami EU
Cene električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-15, tako pri industrijskih kot tudi tarifnih (gospodinjskih) odjemalcih. Razmerje med cenami tarifnih odjemalcev v Sloveniji in povprečjem cen v državah EU-15 ostaja v letu 2007 zelo podobno kot leto poprej, gledano po kupni moči (v cenah se upošteva življenjski standard) pa so bile cene v Sloveniji v letu 2007 za 7 % nižje kot je bila povprečna cena za EU-15. Cene električne energije za industrijske odjemalce so bile v letu 2007 še vedno precej od povprečja petnajsterice (21 % pod povprečjem EU-15).
V letu 2007 cene zemeljskega plina ostajajo pod ravnijo cen držav EU-15, tako pri industrijskih kot tudi gospodinjskih odjemalcih, pri čemer se cene zemeljskega plina v zadnjih letih vse bolj približujejo evropskemu povprečju. Gledano po kupni moči (v cenah se upošteva življenjski standard) pa so v letu 2007 cene zemeljskega plina pri tarifnih odjemalcih za 22 % višje od povprečja držav EU-15.
Na področju naftnih derivatov so cene neosvinčenega bencina (NMB 95) in dizelskega goriva (D2) v letu 2007 okoli 15 % pod povprečjem cen držav EU 15. Razloga sta dva, nižja osnovna cena goriv, v največji mera pa nivo obdavčitve goriv, ki ostaja precej pod ravnijo najrazvitejših držav.