Razvrednotena območja so opredeljena v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2), 2017; (Url. l. RS, št. 61/2017), kot degradirana območja pa so opredeljena v še veljavnem Zakonu o varstvu okolja (Url. l. RS, št. 41/2004).

Posebej se je do njih potrebno opredeliti pri snovanju občinskih prostorskih načrtov, kar narekuje Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Url. l. RS, št. 99/2007).

V Strategiji razvoja Slovenije 2030 (2017) je prednostna raba funkcionalno degradiranih območij opredeljena kot ukrep za doseganje razvojnega cilja »trajnostno upravljanje naravnih virov«.

V strateških dokumentih so degradirana območja opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (iz leta 2004, trenutno v postopku prenove), kot v temeljnem državnem dokumentu o usmerjanju prostorskega razvoja, ki določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo, so degradirana območja in opuščeni deli poselitvenih območij, prepoznani kot razvojna območja, kamor naj bi se prednostno usmerjal razvoj. Uredba o prostorskem redu Slovenije (2004) kot eno od pravil za načrtovanje poselitve v okviru zagotavljanja varčne in učinkovite rabe prostora, opredeljuje prednostno sanacijo degradiranih območij znotraj poselitvenih območij, izpostavlja p tudi izkoriščanje neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih zazidljivih zemljišč znotraj obstoječih meja poselitvenih območij.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) v Sloveniji je bila metodološko in vsebinsko vzpostavljena v okviru projekta CRP »Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra« (2015–2017).

Podatki (marec 2020) so rezultat evidentiranja na terenu , intervjujev, telefonskih razgovorov in dopolnjevanja informacij o posameznem FDO s strani predstavnikov občin (april 2016 do september 2017 in avgust 2019 do marec 2020). Bazo FDO 2017 smo v vzpostavili v okviru projekta CRP in projektne dodatne projektne naloge (Lampič in sod., 2017; Lampič, Bobovnik, 2017). Obiskali smo vseh 212 slovenskih občin, kjer smo s pomočjo odgovornih zaposlenih za prostor določili vse relevantne lokacije na območju posamezne občine. V nadaljevanju smo izbrana območja na lokaciji obiskali, popisali, kartirali in fotografirali. Z delom na terenu in ob drugih podatkovnih virih smo seznam FDO še dopolnili. Vse pridobljene lokacije s pripadajočimi podatki smo vnesli v aplikacijo, ki je bila namensko pripravljena za potrebe projekta.

Osveževanje baze FDO 2017 (Oddelek za geografijo FF UL) se je začelo s projektno nalogo MGRT junija 2019 (Lampič in sod., 2019), kjer je bil vzpostavljen sistem sodelovalnega ažuriranja podatkov. Podatke o FDO smo posodobili za 60 % lokacij. Vzpostavitev ažurne podatkovno-prostorske baza FDO 2020 (posodobljeni in dopolnjeni ter večinoma na terenu preverjeni podatki) je potekala v času od novembra 2019 do marca 2020 (Oddelek za geografijo FF UL).

Podatki so prikaz stanja marca 2020 (predhodni podatki zbrani spomladi leta 2011 in jeseni 2017). V prihodnje se načrtuje ažuriranje podatkov na obstoječ način, ob sodelovanju občin in regionalnih razvojnih agencij. Trenutno je podatkovno-prostorska baza FDO 2017 dostopna na MGRT in UL FF, podatkovno-prostorsko bazo FDO 2020 pa vzdržuje FF UL.

Sistem za spremljanje FDO v ospredje postavlja območja, ki so brez funkcije oziroma se določena funkcija (raba) na območju izvaja v omejenem obsegu. Zato je osnovni kriterij za njihovo opredelitev opuščenost oz. odsotnost izvajanja dejavnosti. Da smo posamezno obravnavano območje uvrstili med FDO, mora biti vsaj delno opuščeno (vsaj 10 % območja je opuščenega).

FDO morajo izkazovati tudi minimalno velikost. Za kriterij zajema v mestih in mestnih naseljih (upoštevana opredelitev SURS iz leta 2003 – Mestna naselja…, 2004) smo določili minimalno površino 0,2 ha, ostala območja (odprti prostor) pa morajo obsegati najmanj 0,5 ha.

Po letu 2011 je to tretji prostorski zajem podatkov FDO, ki je metodološko ustrezno definiran (kriteriji), vključuje nabor devetih tipov območij glede na predhodno rabo in vključuje po površini tudi manjša območja (2011 kriterij zajema 10.000 m², od 2017 dalje pa 5000 m² (oz. 2000 m² na območjih mestnih naselij)). Podatki med letoma 2017 in 2020 so neposredno primerljivi in omogočajo prepoznavanje oceno trenda razvoja pojava.

Pri opredelitvi tipov FDO smo izhajali iz predhodne dejavnosti (zadnja dejavnost pred opustitvijo) in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta (Pravilnik …, 2004), na osnovi katerega smo uskladili terminologijo oziroma poimenovanje posameznih tipov FDO. Določili smo 9 osnovnih tipov FDO. Petim tipom smo določili tudi podtipe, s čimer smo želeli podrobneje opredeliti posamezno obliko FDO. Podtipe FDO smo opredelili pri FDO storitvenih dejavnosti (3 podtipi), FDO pridobivanja mineralnih surovin (4 podtipi), FDO infrastrukture (4 podtipi), FDO prehodne rabe (2 podtipa) in FDO za bivanje (2 podtipa).

Tipologija funkcionalno razvrednotenih območij

Površina evidentiranih FDO je izražena v ha (1 ha = 10.000 m²) in je zaokrožena na dve decimalki natančno. Površina in število FDO glede na lastništvo je prikazano v štirih kategorijah: javno, zasebno, mešano in kategorija neznano. Površina in število FDO glede na stopnjo opuščenosti je predstavljeno v treh kategorijah (povsem opuščeno, pretežno opuščeno (50–99 % površine), delno opuščeno (do 50 % površine)).Metodologija obdelave podatkov:

Glede na lokacijo posameznega FDO je izračunom o številu, površini in vrsti FDO dodan kartografski prikazi FDO 2020 s prikazom sprememb na FDO v obdobju 2017–2020.

Informacije o kakovosti:

Baza FDO predstavlja evidenco dejanskega stanja in ne povzemanje parcialnih virov, kar daje v metodološkem smislu večjo vrednost prikazanim rezultatom. Podatki so se sprava pridobivali v okviru raziskav, zadnje stanje je bilo izvedeno samostojno na znanstvenoraziskovalni ustanovi FF UL, ki je izvajala tudi predhodne raziskave in evidenco vzpostavila.

Z evidentiranjem FDO 2017 se je odpravila vrsta slabosti, na katere smo opozorili pri pripravi predhodnega kazalca (2012). Z razvojem metodologije in s podrobnejšim evidentiranjem smo odpravili predhodno pomanjkljivost - nezmožnost primerjave podatkov. Na osnovi najnovejših podatkov je mogoč prikaz trendov razvoja.

Največja pomanjkljivost obstoječe podatkovne baze ostaja dejstvo, da trenutno v Sloveniji še ni vzpostavljen registrski sistem za spremljanje tega pojava v prostoru niti formalno določena odgovornost posameznega resorja za spremljanje tega pojava v prostoru.

 

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1 – brez večjih pripomb

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

1. Evropska komisija, 2030 Agenda for Sustainable Development. URL: https://ec.europa.eu/sustainable-development/goal15_en (Citirano 28. 2. 2020).
2. Evropska Komisija, No net land take by 2050? URL: http://ec.europa.eu/environment/integration/research/newsalert/pdf/no_net_land_take_by_2050_FB14_en.pdf (Citirano 13. 12. 2017).
3. Lampič, B., Bobovnik, N., Kušar, S., Rebernik, L., 2019. Izvedba ažuriranja podatkov in prostorske baze funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji : zaključno poročilo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
4. Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Meža, S., Radovan, D., 2017a. Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Končno poročilo. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije, 192 str.
5. Lampič, B., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Cigale, D., Kušar, S., Mrak, G., Potočnik Slavič, I., Radovan D., 2017b. Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah Slovenije. Urbani izziv, 7, str. 10–18.
6. Lampič, B., Kušar, S., Lamovšek Zavodnik, A., 2017c. Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela, 48, str. 5–31.
7. Lampič, B., Marot, N., Gamse, M., Jenko, I., Kljun, U., Mali, K., Korošec, T., Verlič, L., Žabota, B., 2015. Vzpostavitev aktivnega registra prostorsko in funkcijsko degradiranih območij za Gorenjsko regijo: končno poročilo. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, 120 str.
8. Mestna naselja v Republiki Sloveniji, 2003. 2004. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 140 str.
9. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2020.
10. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8105 (Citirano 13. 12. 2017).
11. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 75 str.
12. Strategija razvoja Slovenije 2030. URL: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf (citirano 12. 6. 2018).
13. Špes, M., Krevs, M., Lampič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Plut, D., Vintar Mally, K., Vovk Korže, A., 2012. Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije, Degradirana območja: zaključno poročilo. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 66 str.
14. Zakon o urejanju prostora. 2017. Uradni list RS, 61, str. 8255–8310.
15. Zakon o varstvu okolja. 2004. Uradni list RS, 41, str. 4818–4853.