Kazalec Učinkovitejše kroženje dušika v kmetijstvu – bruto bilančni presežek dušika je opisan s presežkom dušika v kmetijstvu. Kazalec pove, koliko dušika se potencialno izpere v vode, izgubi v zrak ali zadrži v tleh. Izgubam dušika se ne moremo v celoti izogniti, zato imamo praviloma vedno opraviti z bilančnim presežkom. Majhen bruto bilančen presežek dušika pomeni, da so bile izgube dušika iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju majhne, vnos dušika na kmetijska zemljišča pa prilagojen potrebam rastlin. To pomeni, da je v sistemu krožilo le toliko dušika, kot je bilo potrebno. Manjši obseg kroženja N v kmetijstvu pomeni manjše izpuste didušikovega oksida, ki so v letu 2020 predstavljali 30,2 % vseh izpustov TGP v kmetijstvu.

Kazalec »učinkovitejše kroženje dušika v kmetijstvu – bruto bilančni presežek dušika« je definiran z razliko med dušikom, ki ga izločijo rejne živali, dušikom iz drugih organskih gnojil, dušikom v mineralnih gnojilih, dušikom, ki pride na kmetijska zemljišča z biološko fiksacijo, depozicijo in semenom na eni strani in dušikom, ki ga s kmetijskih zemljišč odpeljemo s pridelki na drugi strani. Podatki v nekoliko drugačnem kontekstu in obliki so prikazani tudi v kazalcu KM22 Bilančni presežek dušika v kmetijstvu, ki sodi v osnoven nabor kazalcev okolja v Sloveniji (ARSO).

V prvih letih po letu 2000 se je bruto bilančni presežek dušika zelo zmanjšal (podatki niso grafično prikazani). Po letu 2005 se je gibal med 32 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja. Ciljna vrednostza leto 2020 je manj kot 53 kg N na ha. V letu 2020 je bilančni presežek N znašal 32 kg N na ha. Gre za najmanjši presežek v obdobju, za katerega so razpoložljivi podatki (od leta 1991). Zelo majhen presežek v letu 2020 je predvsem rezultat povečanega odvzema N s pridelki kmetijskih rastlin (+ 8,5 % glede na leto2019), pa tudi manjšega vnosa N v kmetijska tla (- 0,8 % glede na leto 2019). Ciljna vrednost je bila dosežena tudi v povprečju petletnega obdobja 2016–2020 (45,0 kg na ha).

Za bilančen presežek dušika so značilna precejšnja nihanja med leti. Ta so predvsem posledica nihanj v odvzemih dušika s kmetijskimi rastlinami, slednja pa od razmer za rast kmetijskih rastlin. Največje presežke dušika beležimo v sušnih letih, ko kmetje kmetijske rastline pognojijo za pričakovan pridelek, ta pa zaradi pomanjkanja vode ni realiziran.

Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju bruto bilančnega presežka dušika tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje, idr.) kot tudi s financiranjem Javne službe kmetijskega svetovanja. K zmanjševanju bilančnega presežka dušika prispeva tudi splošen napredek kmetijskega sistema znanja in inovacij. Pri tem velja izpostaviti donosnejše in odpornejše sorte kmetijskih rastlin, izboljšane postopke gnojenja z mineralnimi in živinskimi gnojili in namakanje kmetijskih rastlin.