KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v državi je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Zasavski in Pomurski, najmanjša pa v Osrednjeslovenski statistični regiji (2011–2017). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je od 74/100.000 prebivalcev v letu 1999 na 62/100.000 prebivalcev v letu 2017. 


Kazalec predstavlja umrljivost zaradi bolezni dihal, ki je odvisna od različnih dejavnikov tveganja, vključno z onesnaženim zrakom v notranjem in zunanjem okolju, vendar ugotavljanje povezave ni preprosto. Pomembni so lahko tudi prehrana, življenjski slog ter drugi okoljski in socialni dejavniki. Umrljivost zaradi bolezni dihal je kazalec, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje. 


Grafi

Slika ZD18-1: Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) za boleznimi dihal, Slovenija, 1999–2017
Viri: 

NIJZ, 2000–2017; SURS, 2000–2017

Prikaži podatke

Vzhodna Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev]

Zahodna Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev]

Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev]

1999

88,70

66,60

78,60

2000

77,50

69,60

73,90

2001

69

65

67,20

2002

74,50

65,80

70,50

2003

84,80

71,40

78,60

2004

80,10

64,90

73,11

2005

75,30

63,50

69,91

2006

64,20

58,50

61,60

2007

54,80

49,60

52,40

2008

59,70

52,30

56,20

2009

70,41

59,86

61,84

2010

69,86

53,29

54,61

2011

68,44

52,60

58,32

2012

75,64

65,49

67,40

2013

76,97

59,65

64,83

2014

68,68

50,19

55,88

2015

68,85

59,39

63,30

2016

69,22

55,64

61,33

2017

69,40

53,61

61,90

Slika ZD18-2: Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) zaradi bolezni dihal v Sloveniji, po statističnih regijah (NUTS3), 2008–2012 in 2013–2017
Viri: 

NIJZ, 2007–2017

Prikaži podatke

število smrti/100.000 prebivalcev

Gorenjska [število smrti/100.000 prebivalcev]

Goriška [število smrti/100.000 prebivalcev]

Jugovzhodna Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev]

Koroška [število smrti/100.000 prebivalcev]

Primorsko-notranjska [število smrti/100.000 prebivalcev]

Obalno-kraška [število smrti/100.000 prebivalcev]

Osrednjeslovenska [število smrti/100.000 prebivalcev]

Podravska [število smrti/100.000 prebivalcev]

Pomurska [število smrti/100.000 prebivalcev]

Savinjska [število smrti/100.000 prebivalcev]

Posavska [število smrti/100.000 prebivalcev]

Zasavska [število smrti/100.000 prebivalcev]

Slovenija [število smrti/100.000 prebivalcev]

povprečje 2008-2012

52,89

63,53

62,86

64,77

87,78

69,19

46,84

55,74

73,80

72,95

50,79

85,74

59,67

povprečje 2013-2017

51,22

66,91

60,79

67,37

73,01

64,88

45,09

66,16

83,05

79,61

55,43

77,33

61,47

Slika ZD18-3: Stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal v državah Evrope v letu 2013 in 2014
Viri: 

Eurostat, 2017

Prikaži podatke

stopnja umrljivosti

2013

2014

EU

82,50

78,30

Belgija

109,18

95,70

Bolgarija

53,76

58,10

Češka

81,96

73,40

Danska

127,54

115,70

Nemčija

76,82

68

Estonija

42,59

43,80

Irska

131,27

125,90

Grčija

95,71

108,10

Španija

91,74

91,70

Francija

56,45

52

Hrvaška

57,80

59,70

Italija

60,29

58,30

Ciper

84,32

86,20

Latvija

43,07

35,90

Litva

51,97

42,10

Luksemburg

72,84

63,80

Madžarska

81,32

78,60

Malta

113,66

96,60

Nizozemska

90,11

74,10

Avstrija

50,53

46,60

Poljska

79,80

69,10

Portugalska

123,70

116,70

Romunija

75,65

78,40

Slovenija

80,41

66,30

Slovaška

86,05

74,90

Finska

36,45

34,40

Švedska

64,24

58,10

Velika Britanija

144,21

130,90

Slika ZD18-4: Pričakovane spremembe v celotni umrljivosti za starost 30 let in več ter pričakovano podaljšanje življenjske dobe v nekaterih slovenskih občinah, če bi se onesnaženost zraka z delci PM2,5 zmanjšala za 5 oz. na 10 µg/m3, Slovenija, 2012
Viri: 

ARSO, 2015

Prikaži podatke

Dejansko št. smrti [število smrti]

Celotna umrljivost pri obstoječem onesnaženju [število smrti]

Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 µg/m3 [delež]

Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi bilo onesnaženje s PM2,5 nižje za 5 µg/m3 [leta]

Zmanjšanje celotne umrljivosti (%), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 µg/m3 [delež]

Podaljšanje življ. dobe (leta), če bi onesnaženost zraka s PM2,5 znašala 10 µg/m3 [leta]

Celje

440

12,90

3

0,30

6,60

0,80

Kranj

415

11,20

2,90

0,30

4,60

0,60

Ljubljana

2255

11,90

2,90

0,40

4,70

0,60

Maribor

1227

15,60

2,90

0,30

5,90

0,70

Murska Sobota

217

15,60

2,80

0,30

5,50

0,60

Nova Gorica

337

14,80

3

0,30

4,20

0,50

Novo mesto

320

13,40

2,80

0,30

5,60

0,60

Hrastnik

102

14,60

12,90

0,40

3,90

0,50

Trbovlje

183

15,10

2,70

0,30

7,10

0,80

Zagorje

190

16,50

2,60

0,30

6,80

0,90

Koper

399

12,50

2,80

0,30

3,80

0,30

Velenje

245

11,90

2,90

0,20

3,30

0,20


Cilji

  •  Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja
  •  Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih
  •  Zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije
  •  Dvigniti osveščenost o globalni epidemiji nenalezljivih bolezni
  •  Ustvariti bolj zdravo okolje, zlasti za revne ljudi
  •  Zmanjšanje dejavnikov tveganja kot so nezdrave diete, uporaba tobaka, fizična neaktivnost
  •  Preprečevanje prezgodnih smrti in nezmožnosti od večjih nenalezljivih bolezni

Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za več umrljivosti in obolevnosti kot vsa maligna obolenja skupaj, saj predstavljajo 13 % vseh obiskov v bolnišnicah. Bolezni dihal lahko povzročajo dejavniki tveganja, kot so onesnaženost zraka, prenatrpanost in slabe bivanjske razmere. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča verjetnost za bolezni dihal, kot so alergije, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in pljučni rak, posebno pri otrocih in starejših (NIEHS, 2007).

Visoka prevalenca kajenja (okoljska onesnaženost s tobačnim dimom) in nizka precepljenost proti influenci in pneumokoknim okužbam sta prav tako pomembna dejavnika za umrljivost zaradi bolezni dihal. Nekateri od zgornjih dejavnikov so močno povezani s socialno-ekonomskim pomanjkanjem. Poleg tega je revščina povezana z dvajsetkratnim porastom relativnega bremena okužb pljuč, ki prizadenejo zelo mlade in zelo stare prebivalce (Stewart et al., 2008). Študije, ki so jih opravili v evropskih državah so pokazale, da imajo otroci iz revnejših družin dvakrat večjo verjetnost izpostavljenosti tobačnemu dimu kot njihovi bogatejši vrstniki (UN Regional Information Centre for Western Europe, 2010). Tudi epidemiološka študija, ki so jo izdelali v Angliji, je pokazala, da je povečana hospitalizacija zaradi bolezni dihal močno povezana s socialno neenakostjo (Hawker et al., 2003).

Slabše bivalne razmere, vključno z nezadostnim ogrevanjem, slabo prezračenostjo in prenatrpanostjo, prav tako sodijo med poglavitne dejavnike za bolezni dihal. Slaba izolacija prispeva k večji stopnji umrljivosti zaradi bolezni dihal pozimi (Clinch, Healy, 2000). Slabo prezračevanje in prenatrpanost povzročata širjenje bolezni dihal, kot sta influenca in tuberkuloza in tako povečanje bremena bolezni dihal.

Umrljivost zaradi bolezni dihal v Evropi upada. Tak vzorec se je pojavil v mnogih deželah z visoko stopnjo umrljivosti, kot sta Irska in Anglija. Kljub temu stopnja v teh deželah ostaja znatno večja kot v ostalih delih Evrope. Ugotovljeno je bilo, da je Irska ena izmed dežel z najvišjo stopnjo umrljivosti pozimi (Healy, 2002). Ekstremni vremenski pogoji povzročajo poslabšanje bolezni dihal, npr. astme in pljučnice, čeprav je to lahko tudi posledica drugih dejavnikov, kot sta podhladitev ali slabe bivanjske razmere.

Umrljivost zaradi bolezni dihal je močno povezana z onesnaženim zrakom s finimi prašnimi delci, vključno s sulfati, v koncentraciji več kot 74 µg/m3 (WHO, 2006). Študija, ki je potekala v Angliji, je pokazala, da je povečanje koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku za 10 µg/m3, povezano s 102 % tveganjem za umrljivost dojenčkov (Hajat et al., 2007). V letu 1999 je bila objavljena Direktiva za omejitev vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (PM) in svinca v okoljskem zraku (Council Directive, 1999). Posledično so ugotovili zmanjšanje umrljivosti za 9/100.000 prebivalcev, od leta 1999 (62,9) do leta 2001 (53,9). Čeprav je to zmanjšanje lahko tudi posledica drugih dejavnikov, je upoštevanje Direktive verjetno glavni razlog za to.

V Sloveniji se je umrljivost zaradi bolezni dihal v letih 2011–2017 minimalno zvišala (62/100.000) v primerjavi z leti 2005–2010 (59,43/100.000). Povišanje je zabeleženo v statističnih regijah: Zasavska, Savinjska, Pomurska, Podravska, Koroška, JV Slovenija in Goriška. Zmanjšala se je v statističnih regijah: Posavska, Osrednja Slovenija, Obalno-kraška Slovenija, Primorsko notranjska in Gorenjska.

Če bi znižali onesnaženost zraka z delci PM10 in/ali s PM2,5 za 5 µg/m3 oziroma za 10 µg/m3 bi se le te spremembe najbolj odražale v Hrastniku, Zasavju in Trbovljah, kar je logično, saj so te tri regije najbolj onesnažene z onesnaževali zunanjega zraka. V drugih regijah bi se življenjska doba podaljšala za okrog 0,3 leta, umrljivost pa znižala za povprečno 3 % pri zmanjšanju PM2,5 za 5 µg/m3. Pri zmanjšanju PM2,5 za 10 µg/m3 pa bi se življenjska doba zvišala za povprečno 0,6 leta in umrljivost znižala za povprečno 4,5 %.


Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15), WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide, Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (2009), Prevention and control of noncommunicable diseases: guidelines for primary health care in low resource settings (WHO, 2012), Akcijski načrt za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020.

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi

Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Datum zajema podatkov za kazalec: 24. oktober 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999–2017. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. l. RS, št. 65/00, 47/15, 31/18). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi bolezni dihal (MKB J00-J99), ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

 

Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po statističnih regijah

Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS

Datum zajema podatkov za kazalec: 24. oktober 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999–2017. Podatki se zbirajo na polletni ravni.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

 

Izvorna baza podatkov oz. vir: Koncentracije PM2,5 in PM10

Skrbnik podatkov: ARSO

Datum zajema podatkov za kazalec: 24. oktober 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za leto 2012. Podatki se zbirajo na dnevni ravni.

Metodologija obdelave podatkov: navedeno pri kazalcu Onesnaženost zraka z delci (pod metodologijo, dostopno na http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/onesnazenost-zraka-z-delci-pm10-pm25-4)

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

 

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: Causes_of_death_statistics

Skrbnik podatkov: Eurostat

(http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Causes_of_death_statistics)

Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2017

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov:

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. ARSO - Agencija RS za okolje (2015). Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Ljubljana, ARSO. Dostopno na: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/porocilo_2014.pdf
  2. Clinch JP, Healy JD (2000). Housing standards and excess winter mortality. J Epidemiol Community Health 2000; 54:719-720.
  3. Council Directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to limit values for sulphur dioxide, nitrogen and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air. Available at http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:31999L0030&.... (accessed 7. Oct. 2016).
  4. Directives 2008/50/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on ambient air quality and cleaner air for Europe. Official Journal of the European Union, Vol. 51, 11 June 2008. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0050&from=EN.
  5. EUROSTAT (2017). Causes of death statistics. Dostopno na: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Causes_of_death_statistics
  6. Hajat S, Armstrong B, Wilkinson P, Busby A, Dolk H (2007). Outdoor air pollution and infant mortality: analysis of daily time-series data in Ten English Cities. J Epidemiol Community Health 61:719- 22.
  7. Hawker JI, Olowokure B, Sufi F, Weinberg J, Gill N, Wilson RC (2003). Social deprivation and hospital admission for respiratory infection: an ecological study. Respiratory Medicine 97 (11): 1219-1224.
  8. Healy JD (2002). Excess winter mortality in Europe: a cross country analysis identifying key risk factors. J Epidemiol Community Health 2003;57:784-789.
  9. NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje (2000-2017). Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana, NIJZ.
  10. NIEHS - National Institute of Environmental Health Sciences (2007). Air pollution and Respiratory diseases.
  11. SURS - Statistični urad Republike Slovenije (2000-2017). Prebivalstvo po statističnih regijah. Ljubljana, 2000-2017.
  12. Stewart L, Saunders P, Kemm J (2008). Children‘s Environment and Health Action Plan (CEHAP): Pilot Environmental Health Indicators ToolkitConsultation Document
  13. United Nations Regional Information Centre for Western Europe (2010). Twenty years of environmental and health in Europe: trends and gaps. Dostopno na: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0013/103513/544E_FS-ParmaOpening.pdf?ua=1.
  14. Vlada RS (2009). Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (Vlada RS; EVA2009-2511-0021), z dne 3. 11. 2009.  Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/op_onesnazevanje_pm10.pdf.
  15. WHO – World Health Organization (2006). Air quality guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. Dostopno na: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/78638/E90038.pdf.
  16. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18.