[ZD18] Umrljivost zaradi bolezni dihal
Ključno sporočilo
Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v državi je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Notranjsko-kraški regiji, najmanj pa v Jugovzhodni regiji (2006-2008). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je za 23 %, od 74/100.000 prebivalcev v letu 1999 na 57/100.000 prebivalcev v letu 2008
Definicija
Kazalec predstavlja umrljivost zaradi bolezni dihal (MKB10: J00 do J99), ki je odvisna od različnih dejavnikov tveganja, vključno z onesnaženim zrakom v notranjem in zunanjem okolju, vendar ugotavljanje povezave ni preprosto. Pomembni so lahko tudi prehrana, življenjski slog ter drugi okoljski in socialni dejavniki. Umrljivost zaradi bolezni dihal je kazalec, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje.
Grafi
IVZ RS, 2000-2012, SURS, 2000-2012
| 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zahodna Slovenija | število smrti/100.000 prebivalcev | 66.6 | 69.6 | 65 | 65.8 | 71.4 | 64.9 | 63.5 | 58.5 | 49.6 | 52.3 |
| Slovenija | število smrti/100.000 prebivalcev | 78.6 | 73.9 | 67.2 | 70.5 | 78.6 | 73.1 | 69.8 | 61.6 | 52.4 | 56.2 |
| 2009 | 2010 | 2011 | |||||||||
| Zahodna Slovenija | število smrti/100.000 prebivalcev | 0 | 0 | 0 | |||||||
| Slovenija | število smrti/100.000 prebivalcev | 0 | 0 | 0 |
IVZ RS, 2007-2012
| povprečje 2006-2008 | povprečje 2009 - 2011 | 2011 | ||
|---|---|---|---|---|
| Gorenjska | št.smrti/100.000 prebivalcev | 49.6 | 49.2 | 45.2 |
| Goriška | št.smrti/100.000 prebivalcev | 60.6 | 58.2 | 51.2 |
| Jugovzhodna Slovenija | št.smrti/100.000 prebivalcev | 47.2 | 61.6 | 55.4 |
| Koroška | št.smrti/100.000 prebivalcev | 57.3 | 70.2 | 75.8 |
| Notranjsko-kraška | št.smrti/100.000 prebivalcev | 88.9 | 87.4 | 72.5 |
| Obalno-kraška | št.smrti/100.000 prebivalcev | 67.8 | 67.3 | 65.7 |
| Osrednjeslovenska | št.smrti/100.000 prebivalcev | 50.3 | 45.6 | 46.2 |
| Podravska | št.smrti/100.000 prebivalcev | 54.6 | 52.8 | 60.4 |
| Pomurska | št.smrti/100.000 prebivalcev | 74 | 69.8 | 71.3 |
| Savinjska | št.smrti/100.000 prebivalcev | 61.3 | 73.3 | 73.4 |
| Spodnjeposavska | št.smrti/100.000 prebivalcev | 58.5 | 52.3 | 52.8 |
| Zasavska | št.smrti/100.000 prebivalcev | 56.2 | 88.5 | 83.9 |
| Slovenija | št.smrti/100.000 prebivalcev | 56.7 | 58.1 | 58 |
WHO, 2009
| 2009 | ||
|---|---|---|
| Bolgarija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 39.6 |
| Ciper | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 38.9 |
| Češka | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 43.7 |
| Estonija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 23.8 |
| Finska | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 24.4 |
| Francija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 28.7 |
| Nemčija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 39.5 |
| Madžarska | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 44.3 |
| Irska | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 71.1 |
| Italija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 29.4 |
| Latvija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 22.7 |
| Litva | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 35.6 |
| Luksemburg | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 44.3 |
| Malta | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 50.9 |
| Nizozemska | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 52.8 |
| Norveška | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 49.4 |
| Poljska | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 41.9 |
| Portugalska | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 63.7 |
| Romunija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 50.6 |
| Slovaška | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 51.3 |
| Slovenija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 37.9 |
| Španija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 50.2 |
| Švedska | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 30.7 |
| Velika Britanija | št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev | 69.6 |
APHECOM, 2010
| Preprečene hospitalizacije zaradi bolezni dihal | Preprečene hospitalizacije zaradi bolezni dihal, na 100,000 preb Ljubljane | ||
|---|---|---|---|
| sprememba PM10 - 1 µg/m3 | µg/m3 | 3 | 1.1 |
| sprememba PM10 - 2 µg/m3 | µg/m3 | 6.1 | 2.3 |
| sprememba PM10 - 3 µg/m3 | µg/m3 | 9.1 | 3.4 |
| sprememba PM10 - 4 µg/m3 | µg/m3 | 12.1 | 4.5 |
| sprememba PM10 - 5 µg/m3 | µg/m3 | 15.2 | 5.7 |
| sprememba PM10 - 6 µg/m3 | µg/m3 | 18.2 | 6.8 |
| sprememba PM10 - 7 µg/m3 | µg/m3 | 21.2 | 7.9 |
| sprememba PM10 - 8 µg/m3 | µg/m3 | 24.2 | 9.1 |
| sprememba PM10 - 9 µg/m3 | µg/m3 | 27.2 | 10.2 |
| sprememba PM10 - 10 µg/m3 | µg/m3 | 30.3 | 11.3 |
| sprememba PM10 - 15 µg/m3 | µg/m3 | 45.3 | 17 |
| sprememba PM10 - 20 µg/m3 | µg/m3 | 60.2 | 22.5 |
| sprememba PM10 - 25 µg/m3 | µg/m3 | 75 | 28.1 |
Cilji
Ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije na področju ogrevanja stavb (daljinsko ogrevanje in oskrba s plinom; ukrepi na področju naprav za ogrevanje gospodinjstev; lokalni energetski koncepti; informiranje in spodbujanje zmanjševanja toplotnih izgub stavb; natančna evidenca malih kurilnih naprav)
Ukrepi na področju prometa (izvajanje prometne politike mest– več hoje, več kolesarjenja, več uporabe javnih prevoznih sredstev, manj z avtom; urejanje prometa na državnih cestah v in v okolici mest; ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja vozil javnega potniškega prometa, komunalnih služb in mestne uprave z vozili, ki manj onesnažujejo; spodbujanje elektromobilnosti; ukrepi za zmanjšanje resuspenzije s cestišč).
Ukrepi na drugih področjih (uveljavitev sistemov ravnanja z okolje;, zmanjševanje ubežnih emisij; zmanjševanje prašenja deponij, gradbišč in voznih površin podjetij; zelenitev mesta;vzpostavitev posebnega spletnega mesta za kakovost zraka; izobraževanje-ozaveščanje o kakovosti zunanjega zraka).
Komentar
Pri projektu APHECOM smo izračunali število preprečenih hospitalizacij zaradi bolezni dihal v enem letu na 100.000 prebivalcev, če bi se v Ljubljani povprečna letna vrednost PM10 znižala za 5 μg/m3 oz. če bi se povprečna letna vrednost PM10 znižala na 20 μg/m3. Na ta način bi se izognili 6 oz. 21 hospitalizacijam zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcem (APHECOM, 2010).
Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za več umrljivosti in obolevnosti kot vsa maligna obolenja skupaj, predstavljajo 13 % vseh obiskov v bolnišnicah. Bolezni dihal lahko povzročajo dejavniki tveganja, kot so onesnaženost zraka, prenatrpanost in slabe bivanjske razmere. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča verjetnost za bolezni dihal, kot so alergije, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in pljučni rak, posebno pri otrocih in starejših (National Institute of Environmental Health. Sciences, 2007).
Visoka prevalenca kajenja (okoljska onesnaženost s tobačnim dimom) in nizka precepljenost proti influenci in pneumokoknim okužbam sta prav tako pomembna dejavnika za umrljivost zaradi bolezni dihal. Nekateri od zgornjih dejavnikov so močno povezani s socialno-ekonomskim pomanjkanjem. Poleg tega je revščina povezana z dvajsetkratnim porastom relativnega bremena okužb pljuč, ki prizadenejo zelo mlade in zelo stare prebivalce (Steward, Sounders, Kamm, 2008). Študije, ki so jih opravili v evropskih državah so pokazale, da imajo otroci iz revnejših družin dvakrat večjo verjetnost izpostavljenosti tobačnemu dimu kot njihovi bogatejši vrstniki (UN Regional Information Centre for Western Europe, 2010). Tudi epidemiološka študija, ki so jo izdelali v Angliji, je pokazala, da je povečana hospitalizacija zaradi bolezni dihal močno povezana s socialno neenakostjo (Hawker, Olowohure, Sufi, 2003).
Slabše bivalne razmere, vključno z nezadostnim ogrevanjem, slabo prezračenostjo in prenatrpanostjo, prav tako sodijo med poglavitne dejavnike za bolezni dihal. Slaba izolacija prispeva k večji stopnji umrljivosti zaradi bolezni dihal pozimi (Clinch, Healy, 2000). Slabo prezračevanje in prenatrpanost povzročata širjenje bolezni dihal, kot sta influenca in tuberkuloza in tako povečanje bremena bolezni dihal.
Umrljivost zaradi bolezni dihal v Evropi upada. Upadla je za 23 % , iz 62,9/100.000 prebivalcev v letu 1999 na 48,5/100.000 prebivalcev v letu 2008 (WHO, 2009). Tak vzorec se je pojavil v mnogih deželah z visoko stopnjo umrljivosti, kot sta Irska in Anglija. Kljub temu stopnja v teh deželah ostaja znatno večja kot v ostalih delih Evrope.
Ugotovljeno je bilo, da je Irska ena izmed dežel z najvišjo stopnjo umrljivosti pozimi (Healy,2002). Ekstremni vremenski pogoji povzročajo poslabšanje bolezni dihal, npr. astme in pljučnice, čeprav je to lahko tudi posledica drugih dejavnikov kot sta podhladitev ali slabe bivanjske razmere.
Umrljivost zaradi bolezni dihal je močno povezana z onesnaženim zrakom s finimi prašnimi delci, vključno s sulfati, v koncentraciji več kot 74 µg/m3 (Air quality guidelines, 2005). Študija, ki je potekala v Angliji, je pokazala, da je povečanje koncentracije žveplovega dioksida v zunanjem zraku za 10 µg/m3, povezano s 102 % tveganjem za umrljivost dojenčkov (Hajat, Armstrong et al, 2007). V letu 1999 je bila objavljena Direktiva za omejitev vrednosti žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, delcev (PM) in svinca v okoljskem zraku (Council Directive, 1999). Posledično so ugotovili zmanjšanje umrljivosti za 9/100.000 prebivalcev, od leta 1999 (62,9) do leta 2001 (53,9). Čeprav je to zmanjšanje lahko tudi posledica drugih dejavnikov, je upoštevanje Direktive verjetno glavni razlog za to.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: Directive 2008/50/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on ambient air quality and cleaner air for Europe, Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (2009), Odlok o načrtu za kakovost zraka aglomeracije Ljubljana (2013 – neuradno besedilo).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zdravniško poročilo o umrli osebi
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2011. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l.RS, št.65/00). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov IVZ RS.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o umrljivosti zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v št. smrti zaradi bolezni dihal na 100.000 prebivalcev.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po statističnih regijah
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2011. Podatki se zbirajo na polletni ravni.
Metodologija obdelave podatkov:
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za Evropo:
Izvorna baza podatkov oz. vir: European Detailed Mortality Database (WHO, 2009).
Skrbnik podatkov: WHO
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov:
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- Air quality guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. Available at http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/78638/E90038.pdf. (accessed 28 July 2010).
- APHECOM, Improving Knowledge and Communication for Decision Making on Air Pollution and Health in Europe, September 23-24 2010, Barcelona.
- Clinch JP and Healy JD (2000). Housing standards and excess winter mortality. J Epidemiol Community Health 2000; 54:719-720.
- Council Directive 1999/30/EC of 22 April 1999 relating to limit values for sulphur dioxide, nitrogen and oxides of nitrogen, particulate matter and lead in ambient air. Available at http://eurlex. europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31999L0030:EN:NOT. (accessed 24 June 2010).
- Directives 2008/50/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on ambient air quality and cleaner air for Europe. Official Journal of the European Union, Vol. 51, 11 June 2008. Available at http://eur-lex.europa.eu/JOHtml.do?uri=OJ:L:2008:152:SOM:EN:HTML. (accessed 25 June 2010).
- Hajat S, Armstrong B, Wilkinson P et al, (2007). Outdoor air pollution and infant mortality: analysis of daily time-series data in Ten English Cities. J Epidemiol Community Health 61:719- 22.
- Hawker JI, Olowokure B, Sufi F, et al, (2003). Social deprivation and hospital admission for respiratory infection: an ecological study. Respiratory Medicine 97 (11): 1219-1224.
- Healy JD. (2002). Excess winter mortality in Europe: a cross country analysis identifying key risk factors. J Epidemiol Community Health 2003;57:784-789.
- Inštitut za varovanje zdravja RS, 2000-2012. Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana, IVZ RS.
- MO Ljubljana, 2013. Odlok o načrtu za kakovost zraka aglomeracije Ljubljana. 2013 – neuradno besedilo. Ljubljana.
- National Institute of Environmental Health Sciences (2007). Air pollution and Respiratory diseases. Available at http://www.niehs.nih.gov/health/impacts/respiratory.cfm. (accessed 24 June 2010)
- Statistični urad RS, 2000-2012. Prebivalstvo po statističnih regijah. Ljubljana, 2000-2012.
- Stewart L, Saunders P and Kemm J (2008). Children‘s Environment and Health Action Plan (CEHAP): Pilot Environmental Health Indicators ToolkitConsultation Document
- United Nations Regional Information Centre for Western Europe (2010). Twenty years of environmental and health in Europe: trends and gaps. Available at http://www.unric.org/en/latestnews/26121. (accessed 7 July 2010).
- Vlada RS, 2009. Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10(Vlada RS; EVA2009-2511-0021), z dne 3. 11. 2009.
- WHO, 2009. European mortality database, 2009. Standardised death rate, diseases of the respiratory system per 100,000. Available at http://data.euro.who.int/hfamdb/. (accessed on 25 June 2010).
- Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. 2000. Uradni list, št. 65/00.