Kazalec prikazuje samooceno prebivalcev Slovenije o zdravstvenem stanju ter indeks telesne mase in število obrokov sadja in zelenjave na dan. Primerjalno je prikazan tudi indeks telesne mase v EU.

Prekomerna telesna teža zaobjema čezmerno hranjenost in debelost, ki sta opredeljeni z indeksom telesne mase (25 kg/m2 in več). Indeks telesne mase je definiran kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih.

Obrok sadja načeloma ustreza eni pesti sadja. Obrok zelenjave ali solate predstavlja en srednje velik krožnik zelene solate ali en srednje velik paradižnik ali tri zvrhane žlice kuhane zelenjave/stročnic ali 150 ml nesladkanega, sveže stisnjenega 100 % zelenjavnega soka.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje zdravje ne le kot odsotnost bolezni, ampak kot stanje telesne, duševne in socialne blaginje. To pomeni, da posameznikovega zdravja ni mogoče ločiti od družbenega okolja. Družbeno zdravje pa je tesno povezano z na primer ekonomskimi vidiki kot so BDP, dohodek, stopnja brezposelnosti in revščine, pri čemer morata biti gospodarska rast in okoljska uspešnost medsebojno usklajena.

Zdravje in dobro počutje ljudi sta tesno povezana s stanjem okolja. Kvalitetno naravno okolje zagotavlja osnovne potrebe po čistem zraku in vodi ter rodovitnih zemljiščih za pridelavo hrane.

Na naše zdravje posredno vpliva tudi način potrošnje. Namesto da spodbujamo gospodarsko rast in rabo virov bi morali trošiti na način, ki je za okolje trajnostno. To ne bo koristilo samo planetu, ampak tudi našemu zdravju in počutju.

Zdravje se začne v naših domovih, šolah, na delovnih mestih, v soseskah in skupnostih. Vemo, da skrb zase, če se zdravo prehranjujemo in ostanemo aktivni, ne kadimo ter obiščemo zdravnika, ko je to potrebno, pozitivno vpliva na naše zdravje. Naše zdravje je delno določeno tudi z dostopom do socialnih in ekonomskih priložnosti ter s čistočo naše vode, hrane in zraka in naravo naših družbenih interakcij in odnosov.

Prehranjevanje je v tesni povezavi z zdravjem ljudi. Prehrana in prehranske navade pomembno vplivajo na posameznikovo zdravje in kakovost življenja, saj lahko zdravje varujejo ali pa povečujejo tveganje za razvoj bolezni. Izsledki raziskav NIJZ kažejo, da neustrezno prehranjevanje vpliva na nastanek najpomembnejših kroničnih bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka, debelosti, osteoporoze ter drugih. Po izračunih je kar 41 % kroničnih bolezni pomembno povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja.

Dokazano je, da lahko vzroke za nastanek kronično nenalezljivih bolezni (KNB), ki so povezani z neustrezno prehrano, telesno nedejavnostjo in splošnim nezdravim življenjskim slogom, iščemo v socialnih in ekonomskih dejavnikih, kot so nizka stopnja izobrazbe, nizek dohodek ter s tem težja dostopnost do zdravega načina življenja. Prebivalci z višjim samo ocenjenim standardom iz številnih vzrokov, vse od znanja do finančnih zmožnosti, bolje sledijo smernicam zdravega prehranjevanja ter so redno telesno dejavni in imajo manj dejavnikov tveganja ter tako bolje varujejo svoje zdravje. Tako ekonomsko-socialno šibkejše družbene skupine težje ohranjajo svoje zdravje, hkrati pa stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti z leti narašča.

Splošno zdravstveno stanje oseb glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva (povprečje samoocene)

Osebe ocenijo svoje splošno zdravstveno stanje (SILC anketiranje SURS) po 5-stopenjski lestvici: zelo dobro, dobro, srednje, slabo in zelo slabo. Skupina z najnižjimi dohodki (20 % gospodinjstev) je v povprečju svoje zdravstveno stanje ocenila najnižje (3,43), tisti z najvišjimi (20 % gospodinjstev) pa najvišje (3,96). Sicer pa samoocena zdravja kot dobro stanje vse od leta 2005 narašča.

Splošno zdravstveno stanje oseb glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva (ocena »zelo dobro«)

Po podatkih SURS se gospodinjstva v prvem in drugem dohodkovnem razredu manjkrat ocenijo z zelo dobrim zdravstvenim stanjem kot osebe v tretjem, četrtem ali petem dohodkovne razredu (kvintili). Je pa zelo malo tistih (4 v prvem, 3 v drugem, 2 v tretjem, 1 v četrtem in 0 v petem dohodkovnem razredu), ki so se v zadnjem letu opazovanega obdobja ocenili kot »zelo slabo«.

Indeks telesne mase

Primerjava dveh let (2007 in 2014) kaže, da sta podhranjenost in normalna hranjenost ostali v enakem deležu, čezmerna hranjenost pa se je znižala za približno enak delež kot se je v letu 2014 povišala debelost.

Po navedbah Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Uradni list RS, št. 58/15) se v Sloveniji srečujemo s porastom čezmerne telesne mase in debelosti. Delež čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov se je v zadnjih tridesetih letih podvojil, to povečanje je izrazitejše pri fantih, saj se je delež čezmerno težkih dečkov povečal s 13,3 % na 19,9 %, delež debelih pa se je povečal z 2,7 % na 7,5 %. Čezmerna telesna masa in debelost sta tudi pri odraslih v zadnjih desetletjih naraščali. Podatki za leto 2012 kažejo, da ima telesno maso, večjo od priporočene, 42 % žensk in 66,6 % moških. Pomembna je ugotovitev, da je trend naraščanja in obseg debelosti izrazitejši pri moških. Podatki pete nacionalne CINDI raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016, pa kažejo, da ima več kot dve tretjini (70,0 %) odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 55 do 74 let, prekomerno telesno težo – delež je nekoliko manjši pri mlajših, vendar je kljub temu zaskrbljujoče visok.

Število obrokov sadja ali zelenjave na dan

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil delež obrokov s sadjem ali zelenjavo na dan relativno nizek. Kar 27 %, torej več kot četrtina, dnevno ne užije prav nobenega sadja ali zelenjave, dvema tretjinama (65,5 %) predstavljata sadje ali zelenjava od 1 do 4 obroke na dan, 7,5 odstotka pa več kot 5 obrokov dnevno.

Med priporočenimi vnosi posameznih skupin živil sodita tudi sadje in zelenjava; v povprečju v Sloveniji zaužijemo le 2/3 oziroma 1/3 priporočene vrednosti. Polnozrnate žitne izdelke in ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, pa bi morali uživati najmanj štirikrat toliko, kot jih v povprečju (300 g namesto sedanjih 70 g).

Iz podatkov CINDI raziskave NIJZ sledi, da se polovica odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje pretežno nezdravo, od tega največ moški, mlajši odrasli, nižje izobraženi in ljudje v nižjem družbenem sloju. Delež prebivalcev, ki se ne prehranjujejo v skladu s smernicami in so se v preteklem letu začeli prehranjevati bolj zdravo, znaša 30,4 %. Dokaj visok je tudi delež prebivalcev (17,2 %), ki menijo, da se že prehranjujejo zdravo, hkrati pa njihovi odgovori na vprašanja o prehrani nakazujejo ravno obratno.

Indeks telesne mase (BMI) glede na spol, starost in državo, 2014

Težave s telesno težo in debelostjo se v večini držav članic EU hitro povečujejo, v letu 2014 ocenjujejo 51,6% prebivalstva EU predebelih (starih 18 let in več). Občutno se je povečal delež populacije, ki se s starostjo prekomerno redi. Delež odraslih s prekomerno telesno težo v EU se je v letu 2014 gibal med 36% v Italiji in 55% na Malti pri ženskah ter med 54% na Nizozemskem in 68% na Hrvaškem za moške. V Sloveniji je delež debelih ljudi večji od povprečja v EU in se je s tem uvrstila na osmo mesto med vsemi državami članicami. Starostna skupina od 18 do 24 let je imela v letu 2014 najnižji delež prebivalstva s prekomerno težo v EU, najvišji delež pa so imeli tisti, stari od 65 do 74 let. Leta 2014 je delež žensk v EU, za katere se šteje, da so prekomerne teže ali debele, padal z naraščajočo stopnjo izobrazbe. Pri prebivalcih, starih 18 let in več, je najnižji delež debelih žensk leta 2014 opaženih v Romuniji (9,7%), Italiji (10,3%), na Cipru (12,9%) in v Avstriji (13,4%) ter moških v Romuniji (9,1%), Italiji (11,3%), Nizozemski (11,6%) in Švedski (13,6%). Največji delež debelih žensk je bil na Malti (23,9%), Latviji (23,3%), Estoniji (21,5%) in Veliki Britaniji (20,4%) ter moških na Malti (28,1%), Madžarskem (22,0 %), Sloveniji (21,0%) in Hrvaški (20,7%).

Program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje

Z namenom doseganja sinergij med sektorskimi politikami na področju zdravstva, kmetijstva, vzgoje in izobraževanja, športa, gospodarstva, okolja in drugimi ter ravnanjem ostalih deležnikov, vključno s civilno družbo in nevladnimi organizacijami ter lokalnimi skupnostmi, Program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje opredeljuje naslednja prednostna področja:

-        zagotavljanje varne in zdravju koristne hrane, s poudarkom na lokalni trajnostni oskrbi in samooskrbi ter povečevanjem deleža kakovostne ekološko pridelane hrane,

-        spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v vseh starostnih skupinah,

-        zagotavljanje zdravega prehranjevanja skladno s smernicami in priporočili za različne starostne skupine (še posebej v sistemu organizirane vrtčevske, šolske in študentske prehrane, bolnišnicah in domovih za starejše občane),

-        zagotavljanje dostopnosti do zdravih prehranskih izbir za socialno-ekonomsko ogrožene skupine (npr. samooskrba gospodinjstev z zelenjavo in sadjem, skupnostni oziroma urbani vrtovi, dvig zdravstvene in finančne pismenosti),

-        spodbujanje ponudbe zdravju koristnih živilskih izdelkov v sodelovanju z deležniki v živilski dejavnosti (npr. zniževanje vsebnosti sladkorja, soli in maščob v živilih),

-        spodbujanje ponudbe za zdravo izbiro v gostinstvu in turizmu v povezavi s turistično ponudbo v lokalnih okoljih s ciljem, da Republika Slovenija postane prepoznavna po odlični, zeleni, aktivni in zdravi ponudbi,

-        osveščanje potrošnikov s primernim označevanjem, predstavljanjem in trženjem živil ter z omejevanjem trženja hrane za otroke,

-        informiranje in osveščanje vseh deležnikov, vključno z javno zdravstvenimi kampanjami,

-        krepitev vloge zdravstvenega sektorja pri obvladovanju debelosti, preprečevanju podhranjenosti in spodbujanju telesne dejavnosti s ciljem zmanjševanja kroničnih bolezni,

-        izobraževanje in raziskovanje na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje.

Zaradi obilice nezdrave ponudbe živil (z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob), ki so hkrati cenovno dostopna, in načina življenja, ki vodi v vedno večjo telesno nedejavnost oziroma sedeč življenjski slog, narašča debelost med otroki, mladostniki in odraslimi. Med otroki se pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila še donedavnega značilna za odrasle, zmanjšuje pa se tudi gibalna zmogljivost med otroki in mladostniki.