KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)

[ZR13] Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)
Pressures

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2016 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij. Nekoliko so se povečali le izpusti heksaklorobenzena.

Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2016 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2016.

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.

Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2016
Prikaži podatke
PCB [indeks (1990 = 100)] dioksini in furani [indeks (1990 = 100)] PAH [indeks (1990 = 100)] HCB [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100
1991 99,57 94,85 106,20 91,45
1992 89,67 89,86 93,85 100,78
1993 84,00 84,07 83,02 96,49
1994 77,23 74,90 71,91 97,07
1995 69,64 73,62 68,33 96,74
1996 65,68 71,52 64,74 90,40
1997 61,19 70,12 59,72 101,52
1998 58,48 69,92 58,94 106,85
1999 54,50 68,34 58,24 92,73
2000 51,20 68,53 56,31 96,79
2001 48,40 70,55 57,40 107,75
2002 44,16 72,96 59,73 117,62
2003 36,98 74,69 60,25 117,60
2004 34,18 76,19 60,84 113,53
2005 32,31 78,05 62,12 116,31
2006 29,33 79,44 62,53 117,80
2007 23,83 80,36 62,43 119,36
2008 22,46 82,54 63,33 120,62
2009 19,78 88,80 71,42 118,82
2010 18,14 92,65 73,71 135,50
2011 12,16 93,03 72,54 134,81
2012 10,48 90,97 71,05 128,39
2013 9,73 91,75 72,64 127,81
2014 9,71 80,37 62,86 105,10
2015 9,32 81,47 63,56 109,21
2016 9,32 83,75 64,98 116,91
Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016
Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kg] Raba goriv v industriji [kg] Cestni promet [kg] Ostali promet [kg] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg] Ubežne emisije [kg] Industrijski procesi in raba topil [kg] Odpadki [kg] Kmetijstvo [kg]
1990 0,00 0,98 0,00 0 0,90 0 415,06 0,00 0
1991 0,00 0,88 0,00 0 1,17 0 413,08 0,00 0
1992 0,00 0,66 0,00 0 0,91 0 372,30 0,00 0
1993 0,00 0,54 0,00 0 0,69 0 349,00 0,00 0
1994 0,00 0,43 0,00 0 0,46 0 321,13 0,01 0
1995 0,00 0,50 0,00 0 0,36 0 289,49 0,00 0
1996 0,00 0,45 0,00 0 0,29 0 273,11 0,00 0
1997 0,00 0,38 0,00 0 0,17 0 254,57 0,01 0
1998 0,00 0,49 0,00 0 0,14 0 243,18 0,01 0
1999 0,00 0,50 0,00 0 0,15 0 226,59 0,01 0
2000 0,00 0,44 0,00 0 0,09 0 212,93 0,01 0
2001 0,00 0,52 0,00 0 0,07 0 201,22 0,01 0
2002 0,00 0,70 0,00 0 0,06 0 183,36 0,01 0
2003 0,00 0,60 0,00 0 0,05 0 153,52 0,02 0
2004 0,00 0,61 0,00 0 0,03 0 141,86 0,01 0
2005 0,00 0,62 0,00 0 0,02 0 134,05 0,01 0
2006 0,00 0,63 0,00 0 0,02 0 121,64 0,01 0
2007 0,00 0,65 0,00 0 0,02 0 98,66 0,01 0
2008 0,01 0,67 0,00 0 0,02 0 92,95 0,01 0
2009 0,01 0,47 0,00 0 0,02 0 81,95 0,01 0
2010 0,00 0,43 0,00 0 0,01 0 75,18 0,02 0
2011 0,01 0,45 0,00 0 0,01 0 50,22 0,02 0
2012 0,01 0,41 0,00 0 0,01 0 43,23 0,02 0
2013 0,01 0,40 0,00 0 0,00 0 40,12 0,02 0
2014 0,01 0,39 0,00 0 0,00 0 40,09 0,01 0
2015 0,01 0,34 0,00 0 0,00 0 38,52 0,01 0
2016 0,01 0,31 0,00 0 0,00 0 38,55 0,01 0
Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016
Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Latvija [indeks (1990 = 100)] Malta [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 75,97 94,07 95,59 97,81 86,51 100 99,57 94,34
1992 61,12 93,04 60,60 94,94 71,34 100 89,67 94,93
1993 61,73 96,47 64,87 95,01 62,38 100 84,00 92,91
1994 56,97 96,49 54,15 96,79 45,48 100 77,23 89,83
1995 61,73 96,93 47,78 104,47 25,10 100 69,64 86,04
1996 55,83 93,26 49,61 96,06 26,81 100 65,68 81,22
1997 63,40 95,05 46,96 97,24 22,19 100 61,19 78,95
1998 63,94 93,57 39,12 94,81 16,41 100 58,48 73,78
1999 60,88 94,61 39,17 91,59 13,65 100 54,50 70,49
2000 63,89 91,37 38,19 92,10 10,19 100 51,20 51,47
2001 64,87 89,85 39,40 93,42 13,42 100 48,40 40,82
2002 66,61 89,99 39,40 93,56 11,02 100 44,16 36,33
2003 67,12 90,03 37,42 95,60 10,43 100 36,98 34,67
2004 68,89 90,10 49,23 96,34 10,11 100 34,18 32,95
2005 73,86 90,19 44,30 96,45 12,58 100 32,31 32,70
2006 74,56 90,18 45,10 99,43 13,94 101,88 29,33 32,78
2007 77,23 90,20 42,44 100,55 16,28 14026,53 23,83 31,86
2008 76,98 90,19 41,98 99,12 15,64 18493,69 22,46 31,79
2009 58,28 89,74 29,79 73,75 10,04 6507,54 19,78 29,07
2010 73,16 89,77 34,34 73,18 10,26 16536,57 18,14 29,61
2011 74,72 89,62 37,27 75,98 19,27 8468,67 12,16 28,87
2012 73,82 89,20 33,68 78,31 55,26 11910,95 10,48 28,23
2013 78,63 89,06 27,13 71,39 17,39 16701,72 9,73 27,41
2014 77,47 88,74 28,16 69,22 6,03 11919,69 9,71 26,66
2015 75,58 88,00 41,48 67,47 5,66 11852,66 9,32 26,15
2016 73,45 87,40 37,74 65,73 5,07 7735,26 9,32 25,63
Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016
Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq] Raba goriv v industriji [g I-Teq] Cestni promet [g I-Teq] Ostali promet [g I-Teq] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq] Ubežne emisije [g I-Teq] Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq] Odpadki [g I-Teq]
1990 0,57 1,55 0,39 0,00 10,97 0,00 4,08 1,30
1991 0,51 1,37 0,37 0,00 11,90 0,00 2,43 1,30
1992 0,57 1,13 0,40 0,00 10,99 0,00 2,56 1,30
1993 0,55 0,97 0,46 0,00 10,24 0,00 2,33 1,30
1994 0,54 0,85 0,52 0,00 9,45 0,00 1,47 1,30
1995 0,55 0,91 0,57 0,00 9,11 0,00 1,43 1,30
1996 0,50 0,91 0,67 0,00 8,93 0,00 1,18 1,30
1997 0,55 0,85 0,69 0,00 8,55 0,00 1,28 1,30
1998 0,58 1,00 0,60 0,00 8,39 0,00 1,31 1,30
1999 0,51 0,76 0,58 0,00 8,39 0,00 1,34 1,30
2000 0,53 0,70 0,60 0,00 8,25 0,00 1,53 1,30
2001 0,58 0,97 0,60 0,00 8,32 0,00 1,53 1,30
2002 0,61 1,22 0,61 0,00 8,43 0 1,58 1,30
2003 0,58 1,21 0,63 0,00 8,58 0 1,78 1,30
2004 0,60 1,26 0,68 0,00 8,66 0 1,87 1,30
2005 0,62 1,35 0,72 0,00 8,76 0 1,97 1,30
2006 0,64 1,25 0,77 0,00 8,83 0 2,13 1,36
2007 0,65 1,17 0,92 0,00 8,87 0 2,19 1,36
2008 0,72 1,21 1,13 0,00 8,98 0 2,23 1,30
2009 0,64 0,94 0,98 0,00 11,35 0 1,54 1,29
2010 0,65 0,94 0,96 0,00 11,69 0 2,11 1,11
2011 0,67 0,89 1,02 0,00 11,45 0 2,23 1,28
2012 0,64 0,80 1,02 0,00 11,28 0 2,15 1,26
2013 0,62 0,83 0,91 0,00 11,60 0 2,14 1,20
2014 0,49 0,94 0,83 0,00 9,65 0 2,10 1,14
2015 0,52 0,87 0,72 0,00 9,96 0 2,06 1,24
2016 0,56 0,82 0,76 0,00 10,28 0 2,08 1,29
Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016
Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Nizozemska [indeks (1990 = 100)] Romunija [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 100,00 103,42 98,57 102,93 86,43 103,08 94,85 96,64
1992 61,67 92,20 74,48 98,72 67,22 106,24 89,86 92,69
1993 54,24 91,95 76,25 93,97 48,03 109,33 84,07 87,36
1994 46,46 84,97 65,77 92,07 28,82 113,40 74,90 81,52
1995 48,15 87,68 63,62 96,22 9,14 117,21 73,62 77,78
1996 49,08 95,57 64,60 89,32 8,13 121,58 71,52 69,58
1997 49,35 90,07 64,06 90,55 7,35 125,32 70,12 64,82
1998 47,22 91,69 55,06 88,92 6,42 129,44 69,92 59,39
1999 44,96 90,68 52,68 84,38 5,46 133,21 68,34 52,58
2000 43,97 84,13 69,11 80,39 4,41 138,20 68,53 48,09
2001 44,21 90,78 72,28 63,87 4,51 117,61 70,55 42,92
2002 33,69 86,76 56,89 58,09 4,35 126,42 72,96 41,00
2003 33,29 96,24 62,89 62,30 4,17 143,95 74,69 40,65
2004 32,17 94,29 59,19 57,03 4,15 160,71 76,19 40,73
2005 32,02 100,36 57,01 65,04 4,18 174,93 78,05 39,68
2006 32,50 90,31 58,03 69,51 4,08 237,20 79,44 38,76
2007 31,30 85,75 54,81 77,28 4,08 166,67 80,36 39,01
2008 31,54 80,72 50,28 78,76 4,45 178,60 82,54 38,97
2009 31,08 78,66 69,64 61,78 4,25 149,47 88,80 40,04
2010 35,19 68,77 74,39 61,46 4,47 171,78 92,65 37,87
2011 33,30 63,73 82,11 53,29 4,46 178,14 93,03 35,72
2012 34,97 61,93 84,73 57,03 3,53 184,58 90,97 35,06
2013 37,71 54,10 79,45 56,05 3,57 161,25 91,75 33,15
2014 33,59 46,07 69,78 53,47 3,19 148,44 80,37 35,21
2015 35,40 47,68 78,05 55,90 3,15 149,93 81,47 33,50
2016 35,40 42,31 76,82 55,44 3,12 149,18 83,75 32,57
Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016
Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [t] Raba goriv v industriji [t] Cestni promet [t] Ostali promet [t] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t] Ubežne emisije [t] Industrijski procesi in raba topil [t] Odpadki [t] Kmetijstvo [t]
1990 0,00 1,36 0,04 0,02 6,33 0 0,63 0,00 0
1991 0,00 1,24 0,04 0,02 7,23 0 0,37 0,00 0
1992 0,00 1,05 0,04 0,02 6,36 0 0,39 0,00 0
1993 0,00 0,92 0,05 0,01 5,61 0 0,36 0,00 0
1994 0,00 0,88 0,05 0,02 4,86 0 0,22 0,00 0
1995 0,00 0,91 0,06 0,02 4,53 0 0,21 0,00 0
1996 0,00 0,85 0,06 0,02 4,32 0 0,17 0,00 0
1997 0,00 0,75 0,07 0,02 3,97 0 0,20 0,00 0
1998 0,00 0,84 0,06 0,02 3,82 0 0,20 0,00 0
1999 0,00 0,78 0,05 0,02 3,83 0 0,20 0,00 0
2000 0,00 0,71 0,05 0,02 3,70 0 0,23 0,00 0
2001 0,00 0,83 0,05 0,02 3,68 0 0,23 0,00 0
2002 0,00 0,98 0,06 0,01 3,71 0 0,24 0,00 0
2003 0,00 0,92 0,06 0,01 3,77 0 0,28 0,00 0
2004 0,00 0,96 0,07 0,02 3,76 0 0,29 0,00 0
2005 0,00 1,02 0,08 0,02 3,78 0 0,31 0,00 0
2006 0,01 0,99 0,09 0,02 3,81 0 0,33 0,00 0
2007 0,01 0,92 0,11 0,02 3,84 0 0,34 0,00 0
2008 0,01 0,94 0,13 0,02 3,87 0 0,34 0,00 0
2009 0,01 0,73 0,12 0,01 4,89 0 0,23 0,00 0
2010 0,01 0,70 0,12 0,01 5,02 0 0,31 0,00 0
2011 0,01 0,67 0,13 0,01 4,92 0 0,34 0,00 0
2012 0,01 0,62 0,14 0,01 4,85 0 0,33 0,00 0
2013 0,01 0,62 0,14 0,01 4,98 0 0,33 0,00 0
2014 0,00 0,65 0,14 0,01 4,14 0 0,32 0,00 0
2015 0,01 0,59 0,13 0,01 4,27 0 0,31 0,00 0
2016 0,01 0,56 0,14 0,01 4,40 0 0,32 0,00 0
Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016
Viri:

 

 

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Češka [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Malta [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 104,55 95,43 89,03 98,09 102,34 100 106,20 83,00
1992 79,58 72,85 78,59 54,58 95,91 100 93,85 84,22
1993 66,64 75,65 70,49 59,78 98,31 100 83,02 84,37
1994 60,82 68,11 67,66 42,68 98,70 100 71,91 76,83
1995 63,35 70,58 63,91 38,26 102,33 100 68,33 75,78
1996 67,33 78,07 59,00 40,75 95,59 100 64,74 74,04
1997 61,03 72,01 50,97 38,33 102,15 100 59,72 74,72
1998 57,73 72,57 43,37 24,49 100,00 100 58,94 76,77
1999 56,76 70,77 15,77 24,50 100,96 100 58,24 72,39
2000 52,01 63,05 16,18 32,08 68,52 100 56,31 41,40
2001 53,12 68,16 16,82 34,77 66,10 100 57,40 28,79
2002 49,45 65,58 15,94 25,91 51,98 100 59,73 27,46
2003 48,59 74,86 15,76 33,32 65,33 100 60,25 27,10
2004 43,33 73,10 15,73 30,86 56,05 100 60,84 27,52
2005 40,54 77,64 14,22 30,20 73,62 100 62,12 26,67
2006 40,01 67,66 14,83 31,23 81,84 97,49 62,53 24,51
2007 38,41 61,77 14,26 28,46 99,38 100,36 62,43 23,85
2008 38,91 58,06 14,19 26,16 109,21 100,17 63,33 22,49
2009 37,75 56,30 15,07 33,37 95,73 92,23 71,42 22,87
2010 41,57 57,16 16,84 37,53 96,53 86,87 73,71 21,47
2011 38,70 50,94 16,56 43,23 74,06 46,26 72,54 18,60
2012 40,49 46,56 17,28 45,26 91,80 48,47 71,05 17,36
2013 43,89 42,42 17,64 45,62 86,94 167,41 72,64 15,45
2014 38,14 33,83 16,68 37,28 77,41 90,15 62,86 15,07
2015 40,94 34,50 16,73 39,08 82,85 66,52 63,56 16,89
2016 41,25 29,36 16,25 39,91 82,65 73,73 64,98 17,47
Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016
Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kg] Raba goriv v industriji [kg] Cestni promet [kg] Ostali promet [kg] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg] Odpadki [kg]
1990 0,37 0,03 0,00 0,00 0,08 0,00
1991 0,33 0,02 0,00 0,00 0,08 0,00
1992 0,37 0,02 0,00 0,00 0,08 0,00
1993 0,36 0,02 0,00 0,00 0,08 0,00
1994 0,35 0,02 0,00 0,00 0,08 0,02
1995 0,36 0,02 0,00 0,00 0,08 0,00
1996 0,33 0,02 0,00 0,00 0,08 0,00
1997 0,36 0,02 0,00 0,00 0,08 0,02
1998 0,38 0,03 0,00 0,00 0,08 0,02
1999 0,34 0,01 0,00 0,00 0,08 0,01
2000 0,35 0,02 0,00 0,00 0,08 0,01
2001 0,38 0,02 0,00 0,00 0,08 0,03
2002 0,41 0,03 0,00 0,00 0,08 0,05
2003 0,38 0,03 0,00 0,00 0,09 0,06
2004 0,39 0,04 0,00 0,00 0,09 0,02
2005 0,40 0,05 0,00 0,00 0,09 0,02
2006 0,40 0,05 0,00 0,00 0,10 0,02
2007 0,41 0,04 0,00 0,00 0,10 0,02
2008 0,41 0,05 0,00 0,00 0,10 0,02
2009 0,39 0,04 0,00 0,00 0,11 0,03
2010 0,41 0,06 0,00 0,00 0,11 0,07
2011 0,41 0,05 0,00 0,00 0,11 0,07
2012 0,39 0,05 0,00 0,00 0,11 0,07
2013 0,38 0,06 0,00 0,00 0,11 0,07
2014 0,29 0,08 0,00 0,00 0,09 0,05
2015 0,31 0,08 0,00 0,00 0,10 0,04
2016 0,33 0,08 0,00 0,00 0,10 0,05
Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016
Viri:

 

 

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Belgija [indeks (1990 = 100)] Bolgarija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Ciper [indeks (1990 = 100)] Češka [indeks (1990 = 100)] Danska [indeks (1990 = 100)] Estonija [indeks (1990 = 100)] Finska [indeks (1990 = 100)] Francija [indeks (1990 = 100)] Nemčija [indeks (1990 = 100)] Grčija [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Irska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Latvija [indeks (1990 = 100)] Litva [indeks (1990 = 100)] Luksemburg [indeks (1990 = 100)] Malta [indeks (1990 = 100)] Nizozemska [indeks (1990 = 100)] Poljska [indeks (1990 = 100)] Portugalska [indeks (1990 = 100)] Romunija [indeks (1990 = 100)] Slovaška [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] Španija [indeks (1990 = 100)] Švedska [indeks (1990 = 100)] Združeno kraljestvo [indeks (1990 = 100)] EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 101,56 98,07 95,22 110,56 101,70 68,18 163,57 97,08 99,70 101,79 127,33 97,99 104,77 100,06 97,98 110,13 124,82 101,17 100 80,53 96,85 103,13 107,20 96,76 91,45 68,42 100,51 97,07 96,90
1992 91,82 96,39 92,68 98,07 105,14 46,29 99,50 84,90 100,97 104,03 53,99 104,88 110,91 100,23 94,06 111,14 85,31 98,92 100 63,05 92,83 106,30 114,57 94,43 100,78 20,35 100,75 106,85 97,56
1993 85,22 144,03 91,75 101,56 108,30 41,74 73,12 74,45 100,61 52,43 30,89 103,58 107,84 100,27 92,34 121,17 67,65 99,24 100 45,96 98,90 104,38 122,86 88,36 96,49 81,23 100,91 116,79 94,94
1994 70,88 213,46 107,21 91,09 110,83 40,54 34,97 111,30 97,66 6,04 27,99 108,31 107,93 100,33 88,90 120,57 39,04 101,25 100,46 23,06 96,11 102,40 130,07 71,53 97,07 61,71 101,54 125,44 88,14
1995 72,31 283,29 113,23 95,88 111,93 41,61 30,50 173,02 96,54 5,83 20,02 104,18 108,95 100,43 88,44 133,52 42,94 295,10 100,90 2,62 95,88 125,81 137,01 65,21 96,74 46,09 102,01 130,92 90,88
1996 76,04 229,03 109,82 106,10 114,50 39,19 30,70 191,94 103,10 5,89 27,54 100,15 109,89 100,45 97,55 135,05 45,17 169,39 101,35 5,28 94,58 142,73 146,19 72,46 90,40 42,36 102,98 132,25 91,53
1997 71,52 203,68 101,39 101,49 115,33 31,02 33,05 198,50 104,15 5,19 25,65 109,49 110,83 2,39 97,51 133,72 45,96 117,54 101,81 5,41 91,56 141,86 154,41 72,13 101,52 60,64 102,06 132,27 91,31
1998 68,16 139,54 124,32 102,10 115,82 26,19 28,20 171,53 103,88 4,66 8,52 115,95 112,67 2,39 87,55 128,09 39,51 268,31 102,26 5,70 80,38 157,40 158,75 72,71 106,85 68,86 102,22 140,40 95,58
1999 65,18 102,56 110,27 100,02 117,00 17,67 24,56 163,53 103,13 4,02 44,10 114,20 112,34 1,86 54,48 129,52 22,18 279,06 102,67 5,21 76,34 150,38 169,09 68,26 92,73 53,43 101,58 3,01 12,67
2000 61,05 53,09 163,70 94,12 118,46 17,57 20,32 164,55 104,49 3,63 20,51 118,70 114,37 2,65 57,30 121,80 17,02 138,85 103,18 3,34 77,84 170,99 180,12 67,45 96,79 54,54 64,89 2,56 11,55
2001 62,63 52,32 133,18 102,93 119,34 19,56 20,67 167,19 48,80 2,85 4,46 121,73 115,23 1,72 79,79 143,37 11,54 235,88 103,61 5,71 76,15 129,83 173,72 56,86 107,75 49,24 35,91 2,26 9,85
2002 57,97 52,93 134,01 99,49 120,94 16,60 11,75 158,61 32,01 2,17 4,30 119,84 102,52 1,93 72,66 133,89 10,19 118,62 104,04 5,85 78,32 174,36 179,97 56,30 117,62 51,40 51,90 2,11 9,92
2003 56,38 50,92 153,39 111,07 39,36 15,38 13,07 161,90 26,14 1,70 11,60 123,06 101,97 4,56 75,14 138,52 11,07 131,02 104,45 5,96 77,97 198,43 212,13 53,12 117,60 60,40 88,24 1,95 10,77
2004 54,21 50,81 188,35 109,10 14,73 16,87 11,24 177,21 70,17 1,27 4,07 128,58 96,48 5,63 54,87 147,30 14,80 134,54 105,09 3,66 73,86 87,91 210,42 59,90 113,53 36,93 21,86 2,37 8,01
2005 55,50 49,10 163,35 113,95 14,78 13,62 13,57 150,03 87,67 0,90 12,82 133,32 77,96 4,54 49,24 141,26 17,04 136,53 105,28 3,52 80,10 183,73 216,49 64,66 116,31 40,51 27,77 2,26 9,37
2006 54,29 51,34 237,81 107,77 15,75 13,67 13,34 133,69 97,59 0,44 13,53 126,86 68,94 4,20 63,97 148,22 15,48 184,81 107,68 3,55 75,64 211,39 264,18 60,05 117,80 5,83 32,34 2,12 7,57
2007 51,44 52,22 134,04 105,76 15,87 11,32 13,09 163,97 103,43 0,46 11,57 135,72 59,19 4,16 62,96 149,32 12,19 207,65 1418,44 3,42 74,71 155,67 234,25 65,10 119,36 8,99 36,16 1,83 6,88
2008 52,61 53,42 126,15 103,28 15,86 10,29 12,62 172,89 50,07 0,48 11,38 134,58 64,10 4,02 63,18 125,00 12,17 162,80 1779,47 3,60 75,82 201,65 246,90 56,57 120,62 8,46 22,81 1,70 6,87
2009 50,89 36,82 78,90 106,00 13,92 11,65 9,69 159,50 71,71 0,49 7,55 184,06 59,00 3,88 44,27 138,60 10,99 179,03 1350,91 4,47 71,55 164,92 216,93 42,56 118,82 3,18 60,92 1,11 5,69
2010 57,75 35,59 70,10 109,39 12,53 21,29 10,03 180,21 22,69 0,50 8,84 144,43 76,53 3,93 39,96 120,26 11,71 167,55 2570,36 5,20 79,44 190,29 216,16 47,05 135,50 0,29 40,52 1,07 5,65
2011 53,87 73,16 78,09 107,93 13,72 17,55 9,35 162,91 70,04 0,49 8,99 140,27 70,95 3,94 50,56 123,30 8,68 160,85 2252,16 5,51 80,35 193,01 241,16 52,24 134,81 0,29 26,38 0,78 6,03
2012 88,05 48,02 74,64 109,46 14,29 23,65 8,54 170,70 24,50 0,51 7,86 131,35 58,91 4,13 63,20 137,90 6,87 117,51 2132,26 6,01 84,40 221,45 215,06 48,82 128,39 0,33 22,88 0,74 6,49
2013 194,75 21,29 82,24 107,92 16,41 21,25 9,34 173,99 45,98 0,47 8,33 120,04 55,25 4,01 51,06 138,64 6,14 112,19 2630,36 6,10 84,13 191,14 186,71 43,95 127,81 0,30 26,17 0,63 7,41
2014 193,38 19,12 69,53 96,63 19,97 20,62 8,59 145,32 57,77 0,49 12,06 151,23 52,96 4,00 50,72 145,65 2,77 121,76 2135,10 6,47 77,12 142,91 179,48 48,61 105,10 0,30 20,88 0,76 7,05
2015 55,39 14,53 69,56 109,08 18,18 21,69 7,95 144,94 43,26 0,46 11,04 132,19 48,27 4,13 49,70 137,08 3,45 138,09 2109,45 7,23 76,17 149,85 181,73 51,49 109,21 0,31 23,28 0,87 5,06
2016 55,84 13,62 70,56 108,89 18,29 20,82 8,49 147,04 162,39 0,48 13,47 117,91 57,65 4,11 50,50 142,11 3,54 133,82 1912,82 7,50 77,61 82,77 179,89 56,48 116,91 0,39 16,38 0,98 5,24

Cilji

  • zmanjšati izpuste dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
  • opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
  • strogo omejiti rabo DDT, HCH (vključno z lindanom) in PCB;
  • zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 417 kg/leto na 39 kg/leto, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2016 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-28 so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 74 %, največje zmanjšanje je dosegla Latvija, največji porast pa Malta. Največje izpuste PCB v EU-28 je leta 2016 prispevala Portugalska, najnižje pa Nizozemska.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2016 v Sloveniji zmanjšali za 16 %, iz 19 g I-Teq leta 1990 na 16 g I-Teq leta 2016, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrijskih procesov in rabe topil. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Zmanjševanje izpustov dioksinov in furanov v Sloveniji po letu 2000 ni zaznati zaradi večje porabe trdnih energentov v malih kuriščih. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-28 v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 67 %. Največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, najmanjše pa Romunija. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-28 je leta 2016 beležila Grčija, najmanjše pa Malta.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal:  benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 8 t/leto v letu 1990 na 5 t/leto v letu 2016. Izpusti so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 35 %, Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2016 predstavljala mala kurišča (91 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2016 v EU-28 zmanjšali za 83 %. Izpuste je najbolj zmanjšala Velika Britanija, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-28 je leta 2016 prispevala Portugalska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 povečali iz 0,4 kg na 0,5 kg oziroma za 17 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2016 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (59 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2016 v EU-28 zmanjšali za 95 %, največje zmanjšanje izpustov je dosegla Španija, največje povečanje je bilo zaznati na Malti. Največje izpuste HCB v EU-28 je leta 2016 prispevala Finska, najmanj pa Malta.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal na ravni Evropske unije zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Aarhuški protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1990-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Skrbnik podatkov

Evropska okoljska agencija

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1990-2016
Geografska pokritost
EU-28 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih so zaradi enotne metodologije izračuna mednarodno primerljivi.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Negotovost uporabljenih emisijskih faktorjev je ključna za večjo negotovost ocen emisij.

      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

      Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

           Relevantnost: 1

           Točnost: 2

           Časovna primerljivost: 1

           Prostorska primerljivost: 2

Data processing methodology for country comparison

Kazalec je osnovan na uradnem poročanju organu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo/ Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (UNECE/EMEP) glede na Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Uporabljena je EMEP/EEA metodologija.

V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA Atmospheric Emission Inventory guidebook, EEA Copenhagen.

Information about the quality for country comperison

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

      Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

           Relevantnost: 1

           Točnost: 2

           Časovna primerljivost: 1

           Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2018 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2018
  2. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  3. Zakon o varstvu okolja
  4. Persistent organic pollutant emissions, Indicator Assessment,  AIR 002, Published 16 Oct 2018, Evropska okoljska agencija, 2018
  5. Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja, sklep Vlade z dne 15.4.2004
  6. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
  7. Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih in po njej v RS izdan Zakon o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih
  8. Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS

Datum zadnje osvežitve
08.11.2018
Avtor(ji)

Martina Logar, Agencija RS za okolje