Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)

Jeziki

Kazalci po letih

2022

2021

2020

2018

2017

2016

2015

2014

2013

Poglejte si

Med alternativnimi pogoni prevladujejo električna vozila in hibridi

Kako se spreminja struktura našega voznega parka

Starost avta vpliva na izpuste TGP

Delež ljudi ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2016 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij. Nekoliko so se povečali le izpusti heksaklorobenzena.

Definicija

Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2016 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2016.

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.

Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)

Prikaži podatke


	PCB [indeks (1990 = 100)]	dioksini in furani [indeks (1990 = 100)]	PAH [indeks (1990 = 100)]	HCB [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100
1991	99,57	94,85	106,20	91,45
1992	89,67	89,86	93,85	100,78
1993	84,00	84,07	83,02	96,49
1994	77,23	74,90	71,91	97,07
1995	69,64	73,62	68,33	96,74
1996	65,68	71,52	64,74	90,40
1997	61,19	70,12	59,72	101,52
1998	58,48	69,92	58,94	106,85
1999	54,50	68,34	58,24	92,73
2000	51,20	68,53	56,31	96,79
2001	48,40	70,55	57,40	107,75
2002	44,16	72,96	59,73	117,62
2003	36,98	74,69	60,25	117,60
2004	34,18	76,19	60,84	113,53
2005	32,31	78,05	62,12	116,31
2006	29,33	79,44	62,53	117,80
2007	23,83	80,36	62,43	119,36
2008	22,46	82,54	63,33	120,62
2009	19,78	88,80	71,42	118,82
2010	18,14	92,65	73,71	135,50
2011	12,16	93,03	72,54	134,81
2012	10,48	90,97	71,05	128,39
2013	9,73	91,75	72,64	127,81
2014	9,71	80,37	62,86	105,10
2015	9,32	81,47	63,56	109,21
2016	9,32	83,75	64,98	116,91

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [kg]	Raba goriv v industriji [kg]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]	Industrijski procesi in raba topil [kg]	Odpadki [kg]
1990	0,00	0,98	0,90	415,06	0,00
1991	0,00	0,88	1,17	413,08	0,00
1992	0,00	0,66	0,91	372,30	0,00
1993	0,00	0,54	0,69	349,00	0,00
1994	0,00	0,43	0,46	321,13	0,01
1995	0,00	0,50	0,36	289,49	0,00
1996	0,00	0,45	0,29	273,11	0,00
1997	0,00	0,38	0,17	254,57	0,01
1998	0,00	0,49	0,14	243,18	0,01
1999	0,00	0,50	0,15	226,59	0,01
2000	0,00	0,44	0,09	212,93	0,01
2001	0,00	0,52	0,07	201,22	0,01
2002	0,00	0,70	0,06	183,36	0,01
2003	0,00	0,60	0,05	153,52	0,02
2004	0,00	0,61	0,03	141,86	0,01
2005	0,00	0,62	0,02	134,05	0,01
2006	0,00	0,63	0,02	121,64	0,01
2007	0,00	0,65	0,02	98,66	0,01
2008	0,01	0,67	0,02	92,95	0,01
2009	0,01	0,47	0,02	81,95	0,01
2010	0,00	0,43	0,01	75,18	0,02
2011	0,01	0,45	0,01	50,22	0,02
2012	0,01	0,41	0,01	43,23	0,02
2013	0,01	0,40	0,00	40,12	0,02
2014	0,01	0,39	0,00	40,09	0,01
2015	0,01	0,34	0,00	38,52	0,01
2016	0,01	0,31	0,00	38,55	0,01

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje (2018)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Latvija [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	75,97	94,07	95,59	97,81	86,51	100	99,57	94,34
1992	61,12	93,04	60,60	94,94	71,34	100	89,67	94,93
1993	61,73	96,47	64,87	95,01	62,38	100	84,00	92,91
1994	56,97	96,49	54,15	96,79	45,48	100	77,23	89,83
1995	61,73	96,93	47,78	104,47	25,10	100	69,64	86,04
1996	55,83	93,26	49,61	96,06	26,81	100	65,68	81,22
1997	63,40	95,05	46,96	97,24	22,19	100	61,19	78,95
1998	63,94	93,57	39,12	94,81	16,41	100	58,48	73,78
1999	60,88	94,61	39,17	91,59	13,65	100	54,50	70,49
2000	63,89	91,37	38,19	92,10	10,19	100	51,20	51,47
2001	64,87	89,85	39,40	93,42	13,42	100	48,40	40,82
2002	66,61	89,99	39,40	93,56	11,02	100	44,16	36,33
2003	67,12	90,03	37,42	95,60	10,43	100	36,98	34,67
2004	68,89	90,10	49,23	96,34	10,11	100	34,18	32,95
2005	73,86	90,19	44,30	96,45	12,58	100	32,31	32,70
2006	74,56	90,18	45,10	99,43	13,94	101,88	29,33	32,78
2007	77,23	90,20	42,44	100,55	16,28	14026,53	23,83	31,86
2008	76,98	90,19	41,98	99,12	15,64	18493,69	22,46	31,79
2009	58,28	89,74	29,79	73,75	10,04	6507,54	19,78	29,07
2010	73,16	89,77	34,34	73,18	10,26	16536,57	18,14	29,61
2011	74,72	89,62	37,27	75,98	19,27	8468,67	12,16	28,87
2012	73,82	89,20	33,68	78,31	55,26	11910,95	10,48	28,23
2013	78,63	89,06	27,13	71,39	17,39	16701,72	9,73	27,41
2014	77,47	88,74	28,16	69,22	6,03	11919,69	9,71	26,66
2015	75,58	88,00	41,48	67,47	5,66	11852,66	9,32	26,15
2016	73,45	87,40	37,74	65,73	5,07	7735,26	9,32	25,63

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq]	Raba goriv v industriji [g I-Teq]	Cestni promet [g I-Teq]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq]	Ubežne emisije [g I-Teq]	Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq]	Odpadki [g I-Teq]
1990	0,57	1,55	0,39	10,97	0,00	4,08	1,30
1991	0,51	1,37	0,37	11,90	0,00	2,43	1,30
1992	0,57	1,13	0,40	10,99	0,00	2,56	1,30
1993	0,55	0,97	0,46	10,24	0,00	2,33	1,30
1994	0,54	0,85	0,52	9,45	0,00	1,47	1,30
1995	0,55	0,91	0,57	9,11	0,00	1,43	1,30
1996	0,50	0,91	0,67	8,93	0,00	1,18	1,30
1997	0,55	0,85	0,69	8,55	0,00	1,28	1,30
1998	0,58	1,00	0,60	8,39	0,00	1,31	1,30
1999	0,51	0,76	0,58	8,39	0,00	1,34	1,30
2000	0,53	0,70	0,60	8,25	0,00	1,53	1,30
2001	0,58	0,97	0,60	8,32	0,00	1,53	1,30
2002	0,61	1,22	0,61	8,43	0	1,58	1,30
2003	0,58	1,21	0,63	8,58	0	1,78	1,30
2004	0,60	1,26	0,68	8,66	0	1,87	1,30
2005	0,62	1,35	0,72	8,76	0	1,97	1,30
2006	0,64	1,25	0,77	8,83	0	2,13	1,36
2007	0,65	1,17	0,92	8,87	0	2,19	1,36
2008	0,72	1,21	1,13	8,98	0	2,23	1,30
2009	0,64	0,94	0,98	11,35	0	1,54	1,29
2010	0,65	0,94	0,96	11,69	0	2,11	1,11
2011	0,67	0,89	1,02	11,45	0	2,23	1,28
2012	0,64	0,80	1,02	11,28	0	2,15	1,26
2013	0,62	0,83	0,91	11,60	0	2,14	1,20
2014	0,49	0,94	0,83	9,65	0	2,10	1,14
2015	0,52	0,87	0,72	9,96	0	2,06	1,24
2016	0,56	0,82	0,76	10,28	0	2,08	1,29

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje (2018)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Nizozemska [indeks (1990 = 100)]	Romunija [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	100,00	103,42	98,57	102,93	86,43	103,08	94,85	96,64
1992	61,67	92,20	74,48	98,72	67,22	106,24	89,86	92,69
1993	54,24	91,95	76,25	93,97	48,03	109,33	84,07	87,36
1994	46,46	84,97	65,77	92,07	28,82	113,40	74,90	81,52
1995	48,15	87,68	63,62	96,22	9,14	117,21	73,62	77,78
1996	49,08	95,57	64,60	89,32	8,13	121,58	71,52	69,58
1997	49,35	90,07	64,06	90,55	7,35	125,32	70,12	64,82
1998	47,22	91,69	55,06	88,92	6,42	129,44	69,92	59,39
1999	44,96	90,68	52,68	84,38	5,46	133,21	68,34	52,58
2000	43,97	84,13	69,11	80,39	4,41	138,20	68,53	48,09
2001	44,21	90,78	72,28	63,87	4,51	117,61	70,55	42,92
2002	33,69	86,76	56,89	58,09	4,35	126,42	72,96	41,00
2003	33,29	96,24	62,89	62,30	4,17	143,95	74,69	40,65
2004	32,17	94,29	59,19	57,03	4,15	160,71	76,19	40,73
2005	32,02	100,36	57,01	65,04	4,18	174,93	78,05	39,68
2006	32,50	90,31	58,03	69,51	4,08	237,20	79,44	38,76
2007	31,30	85,75	54,81	77,28	4,08	166,67	80,36	39,01
2008	31,54	80,72	50,28	78,76	4,45	178,60	82,54	38,97
2009	31,08	78,66	69,64	61,78	4,25	149,47	88,80	40,04
2010	35,19	68,77	74,39	61,46	4,47	171,78	92,65	37,87
2011	33,30	63,73	82,11	53,29	4,46	178,14	93,03	35,72
2012	34,97	61,93	84,73	57,03	3,53	184,58	90,97	35,06
2013	37,71	54,10	79,45	56,05	3,57	161,25	91,75	33,15
2014	33,59	46,07	69,78	53,47	3,19	148,44	80,37	35,21
2015	35,40	47,68	78,05	55,90	3,15	149,93	81,47	33,50
2016	35,40	42,31	76,82	55,44	3,12	149,18	83,75	32,57

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Cestni promet [t]	Ostali promet [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]
1990	0,00	1,36	0,04	0,02	6,33	0,63
1991	0,00	1,24	0,04	0,02	7,23	0,37
1992	0,00	1,05	0,04	0,02	6,36	0,39
1993	0,00	0,92	0,05	0,01	5,61	0,36
1994	0,00	0,88	0,05	0,02	4,86	0,22
1995	0,00	0,91	0,06	0,02	4,53	0,21
1996	0,00	0,85	0,06	0,02	4,32	0,17
1997	0,00	0,75	0,07	0,02	3,97	0,20
1998	0,00	0,84	0,06	0,02	3,82	0,20
1999	0,00	0,78	0,05	0,02	3,83	0,20
2000	0,00	0,71	0,05	0,02	3,70	0,23
2001	0,00	0,83	0,05	0,02	3,68	0,23
2002	0,00	0,98	0,06	0,01	3,71	0,24
2003	0,00	0,92	0,06	0,01	3,77	0,28
2004	0,00	0,96	0,07	0,02	3,76	0,29
2005	0,00	1,02	0,08	0,02	3,78	0,31
2006	0,01	0,99	0,09	0,02	3,81	0,33
2007	0,01	0,92	0,11	0,02	3,84	0,34
2008	0,01	0,94	0,13	0,02	3,87	0,34
2009	0,01	0,73	0,12	0,01	4,89	0,23
2010	0,01	0,70	0,12	0,01	5,02	0,31
2011	0,01	0,67	0,13	0,01	4,92	0,34
2012	0,01	0,62	0,14	0,01	4,85	0,33
2013	0,01	0,62	0,14	0,01	4,98	0,33
2014	0,00	0,65	0,14	0,01	4,14	0,32
2015	0,01	0,59	0,13	0,01	4,27	0,31
2016	0,01	0,56	0,14	0,01	4,40	0,32

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje (2018)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Češka [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	104,55	95,43	89,03	98,09	102,34	100	106,20	83,00
1992	79,58	72,85	78,59	54,58	95,91	100	93,85	84,22
1993	66,64	75,65	70,49	59,78	98,31	100	83,02	84,37
1994	60,82	68,11	67,66	42,68	98,70	100	71,91	76,83
1995	63,35	70,58	63,91	38,26	102,33	100	68,33	75,78
1996	67,33	78,07	59,00	40,75	95,59	100	64,74	74,04
1997	61,03	72,01	50,97	38,33	102,15	100	59,72	74,72
1998	57,73	72,57	43,37	24,49	100,00	100	58,94	76,77
1999	56,76	70,77	15,77	24,50	100,96	100	58,24	72,39
2000	52,01	63,05	16,18	32,08	68,52	100	56,31	41,40
2001	53,12	68,16	16,82	34,77	66,10	100	57,40	28,79
2002	49,45	65,58	15,94	25,91	51,98	100	59,73	27,46
2003	48,59	74,86	15,76	33,32	65,33	100	60,25	27,10
2004	43,33	73,10	15,73	30,86	56,05	100	60,84	27,52
2005	40,54	77,64	14,22	30,20	73,62	100	62,12	26,67
2006	40,01	67,66	14,83	31,23	81,84	97,49	62,53	24,51
2007	38,41	61,77	14,26	28,46	99,38	100,36	62,43	23,85
2008	38,91	58,06	14,19	26,16	109,21	100,17	63,33	22,49
2009	37,75	56,30	15,07	33,37	95,73	92,23	71,42	22,87
2010	41,57	57,16	16,84	37,53	96,53	86,87	73,71	21,47
2011	38,70	50,94	16,56	43,23	74,06	46,26	72,54	18,60
2012	40,49	46,56	17,28	45,26	91,80	48,47	71,05	17,36
2013	43,89	42,42	17,64	45,62	86,94	167,41	72,64	15,45
2014	38,14	33,83	16,68	37,28	77,41	90,15	62,86	15,07
2015	40,94	34,50	16,73	39,08	82,85	66,52	63,56	16,89
2016	41,25	29,36	16,25	39,91	82,65	73,73	64,98	17,47

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [kg]	Raba goriv v industriji [kg]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]	Odpadki [kg]
1990	0,37	0,03	0,08	0,00
1991	0,33	0,02	0,08	0,00
1992	0,37	0,02	0,08	0,00
1993	0,36	0,02	0,08	0,00
1994	0,35	0,02	0,08	0,02
1995	0,36	0,02	0,08	0,00
1996	0,33	0,02	0,08	0,00
1997	0,36	0,02	0,08	0,02
1998	0,38	0,03	0,08	0,02
1999	0,34	0,01	0,08	0,01
2000	0,35	0,02	0,08	0,01
2001	0,38	0,02	0,08	0,03
2002	0,41	0,03	0,08	0,05
2003	0,38	0,03	0,09	0,06
2004	0,39	0,04	0,09	0,02
2005	0,40	0,05	0,09	0,02
2006	0,40	0,05	0,10	0,02
2007	0,41	0,04	0,10	0,02
2008	0,41	0,05	0,10	0,02
2009	0,39	0,04	0,11	0,03
2010	0,41	0,06	0,11	0,07
2011	0,41	0,05	0,11	0,07
2012	0,39	0,05	0,11	0,07
2013	0,38	0,06	0,11	0,07
2014	0,29	0,08	0,09	0,05
2015	0,31	0,08	0,10	0,04
2016	0,33	0,08	0,10	0,05

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje (2018)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Belgija [indeks (1990 = 100)]	Bolgarija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Ciper [indeks (1990 = 100)]	Češka [indeks (1990 = 100)]	Danska [indeks (1990 = 100)]	Estonija [indeks (1990 = 100)]	Finska [indeks (1990 = 100)]	Francija [indeks (1990 = 100)]	Nemčija [indeks (1990 = 100)]	Grčija [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Irska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Latvija [indeks (1990 = 100)]	Litva [indeks (1990 = 100)]	Luksemburg [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Nizozemska [indeks (1990 = 100)]	Poljska [indeks (1990 = 100)]	Portugalska [indeks (1990 = 100)]	Romunija [indeks (1990 = 100)]	Slovaška [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	Španija [indeks (1990 = 100)]	Švedska [indeks (1990 = 100)]	Združeno kraljestvo [indeks (1990 = 100)]	EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	101,56	98,07	95,22	110,56	101,70	68,18	163,57	97,08	99,70	101,79	127,33	97,99	104,77	100,06	97,98	110,13	124,82	101,17	100	80,53	96,85	103,13	107,20	96,76	91,45	68,42	100,51	97,07	96,90
1992	91,82	96,39	92,68	98,07	105,14	46,29	99,50	84,90	100,97	104,03	53,99	104,88	110,91	100,23	94,06	111,14	85,31	98,92	100	63,05	92,83	106,30	114,57	94,43	100,78	20,35	100,75	106,85	97,56
1993	85,22	144,03	91,75	101,56	108,30	41,74	73,12	74,45	100,61	52,43	30,89	103,58	107,84	100,27	92,34	121,17	67,65	99,24	100	45,96	98,90	104,38	122,86	88,36	96,49	81,23	100,91	116,79	94,94
1994	70,88	213,46	107,21	91,09	110,83	40,54	34,97	111,30	97,66	6,04	27,99	108,31	107,93	100,33	88,90	120,57	39,04	101,25	100,46	23,06	96,11	102,40	130,07	71,53	97,07	61,71	101,54	125,44	88,14
1995	72,31	283,29	113,23	95,88	111,93	41,61	30,50	173,02	96,54	5,83	20,02	104,18	108,95	100,43	88,44	133,52	42,94	295,10	100,90	2,62	95,88	125,81	137,01	65,21	96,74	46,09	102,01	130,92	90,88
1996	76,04	229,03	109,82	106,10	114,50	39,19	30,70	191,94	103,10	5,89	27,54	100,15	109,89	100,45	97,55	135,05	45,17	169,39	101,35	5,28	94,58	142,73	146,19	72,46	90,40	42,36	102,98	132,25	91,53
1997	71,52	203,68	101,39	101,49	115,33	31,02	33,05	198,50	104,15	5,19	25,65	109,49	110,83	2,39	97,51	133,72	45,96	117,54	101,81	5,41	91,56	141,86	154,41	72,13	101,52	60,64	102,06	132,27	91,31
1998	68,16	139,54	124,32	102,10	115,82	26,19	28,20	171,53	103,88	4,66	8,52	115,95	112,67	2,39	87,55	128,09	39,51	268,31	102,26	5,70	80,38	157,40	158,75	72,71	106,85	68,86	102,22	140,40	95,58
1999	65,18	102,56	110,27	100,02	117,00	17,67	24,56	163,53	103,13	4,02	44,10	114,20	112,34	1,86	54,48	129,52	22,18	279,06	102,67	5,21	76,34	150,38	169,09	68,26	92,73	53,43	101,58	3,01	12,67
2000	61,05	53,09	163,70	94,12	118,46	17,57	20,32	164,55	104,49	3,63	20,51	118,70	114,37	2,65	57,30	121,80	17,02	138,85	103,18	3,34	77,84	170,99	180,12	67,45	96,79	54,54	64,89	2,56	11,55
2001	62,63	52,32	133,18	102,93	119,34	19,56	20,67	167,19	48,80	2,85	4,46	121,73	115,23	1,72	79,79	143,37	11,54	235,88	103,61	5,71	76,15	129,83	173,72	56,86	107,75	49,24	35,91	2,26	9,85
2002	57,97	52,93	134,01	99,49	120,94	16,60	11,75	158,61	32,01	2,17	4,30	119,84	102,52	1,93	72,66	133,89	10,19	118,62	104,04	5,85	78,32	174,36	179,97	56,30	117,62	51,40	51,90	2,11	9,92
2003	56,38	50,92	153,39	111,07	39,36	15,38	13,07	161,90	26,14	1,70	11,60	123,06	101,97	4,56	75,14	138,52	11,07	131,02	104,45	5,96	77,97	198,43	212,13	53,12	117,60	60,40	88,24	1,95	10,77
2004	54,21	50,81	188,35	109,10	14,73	16,87	11,24	177,21	70,17	1,27	4,07	128,58	96,48	5,63	54,87	147,30	14,80	134,54	105,09	3,66	73,86	87,91	210,42	59,90	113,53	36,93	21,86	2,37	8,01
2005	55,50	49,10	163,35	113,95	14,78	13,62	13,57	150,03	87,67	0,90	12,82	133,32	77,96	4,54	49,24	141,26	17,04	136,53	105,28	3,52	80,10	183,73	216,49	64,66	116,31	40,51	27,77	2,26	9,37
2006	54,29	51,34	237,81	107,77	15,75	13,67	13,34	133,69	97,59	0,44	13,53	126,86	68,94	4,20	63,97	148,22	15,48	184,81	107,68	3,55	75,64	211,39	264,18	60,05	117,80	5,83	32,34	2,12	7,57
2007	51,44	52,22	134,04	105,76	15,87	11,32	13,09	163,97	103,43	0,46	11,57	135,72	59,19	4,16	62,96	149,32	12,19	207,65	1418,44	3,42	74,71	155,67	234,25	65,10	119,36	8,99	36,16	1,83	6,88
2008	52,61	53,42	126,15	103,28	15,86	10,29	12,62	172,89	50,07	0,48	11,38	134,58	64,10	4,02	63,18	125,00	12,17	162,80	1779,47	3,60	75,82	201,65	246,90	56,57	120,62	8,46	22,81	1,70	6,87
2009	50,89	36,82	78,90	106,00	13,92	11,65	9,69	159,50	71,71	0,49	7,55	184,06	59,00	3,88	44,27	138,60	10,99	179,03	1350,91	4,47	71,55	164,92	216,93	42,56	118,82	3,18	60,92	1,11	5,69
2010	57,75	35,59	70,10	109,39	12,53	21,29	10,03	180,21	22,69	0,50	8,84	144,43	76,53	3,93	39,96	120,26	11,71	167,55	2570,36	5,20	79,44	190,29	216,16	47,05	135,50	0,29	40,52	1,07	5,65
2011	53,87	73,16	78,09	107,93	13,72	17,55	9,35	162,91	70,04	0,49	8,99	140,27	70,95	3,94	50,56	123,30	8,68	160,85	2252,16	5,51	80,35	193,01	241,16	52,24	134,81	0,29	26,38	0,78	6,03
2012	88,05	48,02	74,64	109,46	14,29	23,65	8,54	170,70	24,50	0,51	7,86	131,35	58,91	4,13	63,20	137,90	6,87	117,51	2132,26	6,01	84,40	221,45	215,06	48,82	128,39	0,33	22,88	0,74	6,49
2013	194,75	21,29	82,24	107,92	16,41	21,25	9,34	173,99	45,98	0,47	8,33	120,04	55,25	4,01	51,06	138,64	6,14	112,19	2630,36	6,10	84,13	191,14	186,71	43,95	127,81	0,30	26,17	0,63	7,41
2014	193,38	19,12	69,53	96,63	19,97	20,62	8,59	145,32	57,77	0,49	12,06	151,23	52,96	4,00	50,72	145,65	2,77	121,76	2135,10	6,47	77,12	142,91	179,48	48,61	105,10	0,30	20,88	0,76	7,05
2015	55,39	14,53	69,56	109,08	18,18	21,69	7,95	144,94	43,26	0,46	11,04	132,19	48,27	4,13	49,70	137,08	3,45	138,09	2109,45	7,23	76,17	149,85	181,73	51,49	109,21	0,31	23,28	0,87	5,06
2016	55,84	13,62	70,56	108,89	18,29	20,82	8,49	147,04	162,39	0,48	13,47	117,91	57,65	4,11	50,50	142,11	3,54	133,82	1912,82	7,50	77,61	82,77	179,89	56,48	116,91	0,39	16,38	0,98	5,24

Izvozi podatke tabele

Cilji

zmanjšati izpuste dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
strogo omejiti rabo DDT, HCH (vključno z lindanom) in PCB;
zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Komentar

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 417 kg/leto na 39 kg/leto, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2016 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-28 so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 74 %, največje zmanjšanje je dosegla Latvija, največji porast pa Malta. Največje izpuste PCB v EU-28 je leta 2016 prispevala Portugalska, najnižje pa Nizozemska.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2016 v Sloveniji zmanjšali za 16 %, iz 19 g I-Teq leta 1990 na 16 g I-Teq leta 2016, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrijskih procesov in rabe topil. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Zmanjševanje izpustov dioksinov in furanov v Sloveniji po letu 2000 ni zaznati zaradi večje porabe trdnih energentov v malih kuriščih. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-28 v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 67 %. Največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, najmanjše pa Romunija. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-28 je leta 2016 beležila Grčija, najmanjše pa Malta.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal: benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 8 t/leto v letu 1990 na 5 t/leto v letu 2016. Izpusti so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 35 %, Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2016 predstavljala mala kurišča (91 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2016 v EU-28 zmanjšali za 83 %. Izpuste je najbolj zmanjšala Velika Britanija, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-28 je leta 2016 prispevala Portugalska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 povečali iz 0,4 kg na 0,5 kg oziroma za 17 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2016 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (59 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2016 v EU-28 zmanjšali za 95 %, največje zmanjšanje izpustov je dosegla Španija, največje povečanje je bilo zaznati na Malti. Največje izpuste HCB v EU-28 je leta 2016 prispevala Finska, najmanj pa Malta.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal na ravni Evropske unije zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Aarhuški protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih so zaradi enotne metodologije izračuna mednarodno primerljivi.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Negotovost uporabljenih emisijskih faktorjev je ključna za večjo negotovost ocen emisij.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Kazalec je osnovan na uradnem poročanju organu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo/ Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (UNECE/EMEP) glede na Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Uporabljena je EMEP/EEA metodologija.

V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA Atmospheric Emission Inventory guidebook, EEA Copenhagen.

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve: 08.11.2018

Avtor(ji): Martina Logar, Agencija RS za okolje

SLEDI NAM

/ EIONET Slovenija

TWITTER

EionetSlovenia Tweets

IZVOZI PDF

Nahajate se tukaj

[ZR13] Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)

Ključno sporočilo

Definicija

Grafi

Cilji

Komentar

Metodologija

SLEDI NAM

TWITTER

Kontakt

O kazalcih

Poudarjene vsebine