KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2016 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij. Nekoliko so se povečali le izpusti heksaklorobenzena.


Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2016 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2016.

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.


Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2016
Viri: 
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

PCB [indeks (1990 = 100)]

dioksini in furani [indeks (1990 = 100)]

PAH [indeks (1990 = 100)]

HCB [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

1991

99,57

94,85

106,20

91,45

1992

89,67

89,86

93,85

100,78

1993

84,00

84,07

83,02

96,49

1994

77,23

74,90

71,91

97,07

1995

69,64

73,62

68,33

96,74

1996

65,68

71,52

64,74

90,40

1997

61,19

70,12

59,72

101,52

1998

58,48

69,92

58,94

106,85

1999

54,50

68,34

58,24

92,73

2000

51,20

68,53

56,31

96,79

2001

48,40

70,55

57,40

107,75

2002

44,16

72,96

59,73

117,62

2003

36,98

74,69

60,25

117,60

2004

34,18

76,19

60,84

113,53

2005

32,31

78,05

62,12

116,31

2006

29,33

79,44

62,53

117,80

2007

23,83

80,36

62,43

119,36

2008

22,46

82,54

63,33

120,62

2009

19,78

88,80

71,42

118,82

2010

18,14

92,65

73,71

135,50

2011

12,16

93,03

72,54

134,81

2012

10,48

90,97

71,05

128,39

2013

9,73

91,75

72,64

127,81

2014

9,71

80,37

62,86

105,10

2015

9,32

81,47

63,56

109,21

2016

9,32

83,75

64,98

116,91

Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016
Viri: 
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [kg]

Raba goriv v industriji [kg]

Cestni promet [kg]

Ostali promet [kg]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]

Ubežne emisije [kg]

Industrijski procesi in raba topil [kg]

Odpadki [kg]

Kmetijstvo [kg]

1990

0,00

0,98

0,00

0

0,90

0

415,06

0,00

0

1991

0,00

0,88

0,00

0

1,17

0

413,08

0,00

0

1992

0,00

0,66

0,00

0

0,91

0

372,30

0,00

0

1993

0,00

0,54

0,00

0

0,69

0

349,00

0,00

0

1994

0,00

0,43

0,00

0

0,46

0

321,13

0,01

0

1995

0,00

0,50

0,00

0

0,36

0

289,49

0,00

0

1996

0,00

0,45

0,00

0

0,29

0

273,11

0,00

0

1997

0,00

0,38

0,00

0

0,17

0

254,57

0,01

0

1998

0,00

0,49

0,00

0

0,14

0

243,18

0,01

0

1999

0,00

0,50

0,00

0

0,15

0

226,59

0,01

0

2000

0,00

0,44

0,00

0

0,09

0

212,93

0,01

0

2001

0,00

0,52

0,00

0

0,07

0

201,22

0,01

0

2002

0,00

0,70

0,00

0

0,06

0

183,36

0,01

0

2003

0,00

0,60

0,00

0

0,05

0

153,52

0,02

0

2004

0,00

0,61

0,00

0

0,03

0

141,86

0,01

0

2005

0,00

0,62

0,00

0

0,02

0

134,05

0,01

0

2006

0,00

0,63

0,00

0

0,02

0

121,64

0,01

0

2007

0,00

0,65

0,00

0

0,02

0

98,66

0,01

0

2008

0,01

0,67

0,00

0

0,02

0

92,95

0,01

0

2009

0,01

0,47

0,00

0

0,02

0

81,95

0,01

0

2010

0,00

0,43

0,00

0

0,01

0

75,18

0,02

0

2011

0,01

0,45

0,00

0

0,01

0

50,22

0,02

0

2012

0,01

0,41

0,00

0

0,01

0

43,23

0,02

0

2013

0,01

0,40

0,00

0

0,00

0

40,12

0,02

0

2014

0,01

0,39

0,00

0

0,00

0

40,09

0,01

0

2015

0,01

0,34

0,00

0

0,00

0

38,52

0,01

0

2016

0,01

0,31

0,00

0

0,00

0

38,55

0,01

0

Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016
Viri: 
Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje (2018)
Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Latvija [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-28 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

75,97

94,07

95,59

97,81

86,51

100

99,57

94,34

1992

61,12

93,04

60,60

94,94

71,34

100

89,67

94,93

1993

61,73

96,47

64,87

95,01

62,38

100

84,00

92,91

1994

56,97

96,49

54,15

96,79

45,48

100

77,23

89,83

1995

61,73

96,93

47,78

104,47

25,10

100

69,64

86,04

1996

55,83

93,26

49,61

96,06

26,81

100

65,68

81,22

1997

63,40

95,05

46,96

97,24

22,19

100

61,19

78,95

1998

63,94

93,57

39,12

94,81

16,41

100

58,48

73,78

1999

60,88

94,61

39,17

91,59

13,65

100

54,50

70,49

2000

63,89

91,37

38,19

92,10

10,19

100

51,20

51,47

2001

64,87

89,85

39,40

93,42

13,42

100

48,40

40,82

2002

66,61

89,99

39,40

93,56

11,02

100

44,16

36,33

2003

67,12

90,03

37,42

95,60

10,43

100

36,98

34,67

2004

68,89

90,10

49,23

96,34

10,11

100

34,18

32,95

2005

73,86

90,19

44,30

96,45

12,58

100

32,31

32,70

2006

74,56

90,18

45,10

99,43

13,94

101,88

29,33

32,78

2007

77,23

90,20

42,44

100,55

16,28

14026,53

23,83

31,86

2008

76,98

90,19

41,98

99,12

15,64

18493,69

22,46

31,79

2009

58,28

89,74

29,79

73,75

10,04

6507,54

19,78

29,07

2010

73,16

89,77

34,34

73,18

10,26

16536,57

18,14

29,61

2011

74,72

89,62

37,27

75,98

19,27

8468,67

12,16

28,87

2012

73,82

89,20

33,68

78,31

55,26

11910,95

10,48

28,23

2013

78,63

89,06

27,13

71,39

17,39

16701,72

9,73

27,41

2014

77,47

88,74

28,16

69,22

6,03

11919,69

9,71

26,66

2015

75,58

88,00

41,48

67,47

5,66

11852,66

9,32

26,15

2016

73,45

87,40

37,74

65,73

5,07

7735,26

9,32

25,63

Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016
Viri: 
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq]

Raba goriv v industriji [g I-Teq]

Cestni promet [g I-Teq]

Ostali promet [g I-Teq]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq]

Ubežne emisije [g I-Teq]

Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq]

Odpadki [g I-Teq]

1990

0,57

1,55

0,39

0,00

10,97

0,00

4,08

1,30

1991

0,51

1,37

0,37

0,00

11,90

0,00

2,43

1,30

1992

0,57

1,13

0,40

0,00

10,99

0,00

2,56

1,30

1993

0,55

0,97

0,46

0,00

10,24

0,00

2,33

1,30

1994

0,54

0,85

0,52

0,00

9,45

0,00

1,47

1,30

1995

0,55

0,91

0,57

0,00

9,11

0,00

1,43

1,30

1996

0,50

0,91

0,67

0,00

8,93

0,00

1,18

1,30

1997

0,55

0,85

0,69

0,00

8,55

0,00

1,28

1,30

1998

0,58

1,00

0,60

0,00

8,39

0,00

1,31

1,30

1999

0,51

0,76

0,58

0,00

8,39

0,00

1,34

1,30

2000

0,53

0,70

0,60

0,00

8,25

0,00

1,53

1,30

2001

0,58

0,97

0,60

0,00

8,32

0,00

1,53

1,30

2002

0,61

1,22

0,61

0,00

8,43

0

1,58

1,30

2003

0,58

1,21

0,63

0,00

8,58

0

1,78

1,30

2004

0,60

1,26

0,68

0,00

8,66

0

1,87

1,30

2005

0,62

1,35

0,72

0,00

8,76

0

1,97

1,30

2006

0,64

1,25

0,77

0,00

8,83

0

2,13

1,36

2007

0,65

1,17

0,92

0,00

8,87

0

2,19

1,36

2008

0,72

1,21

1,13

0,00

8,98

0

2,23

1,30

2009

0,64

0,94

0,98

0,00

11,35

0

1,54

1,29

2010

0,65

0,94

0,96

0,00

11,69

0

2,11

1,11

2011

0,67

0,89

1,02

0,00

11,45

0

2,23

1,28

2012

0,64

0,80

1,02

0,00

11,28

0

2,15

1,26

2013

0,62

0,83

0,91

0,00

11,60

0

2,14

1,20

2014

0,49

0,94

0,83

0,00

9,65

0

2,10

1,14

2015

0,52

0,87

0,72

0,00

9,96

0

2,06

1,24

2016

0,56

0,82

0,76

0,00

10,28

0

2,08

1,29

Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016
Viri: 
Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje (2018)
Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Nizozemska [indeks (1990 = 100)]

Romunija [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-28 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

100,00

103,42

98,57

102,93

86,43

103,08

94,85

96,64

1992

61,67

92,20

74,48

98,72

67,22

106,24

89,86

92,69

1993

54,24

91,95

76,25

93,97

48,03

109,33

84,07

87,36

1994

46,46

84,97

65,77

92,07

28,82

113,40

74,90

81,52

1995

48,15

87,68

63,62

96,22

9,14

117,21

73,62

77,78

1996

49,08

95,57

64,60

89,32

8,13

121,58

71,52

69,58

1997

49,35

90,07

64,06

90,55

7,35

125,32

70,12

64,82

1998

47,22

91,69

55,06

88,92

6,42

129,44

69,92

59,39

1999

44,96

90,68

52,68

84,38

5,46

133,21

68,34

52,58

2000

43,97

84,13

69,11

80,39

4,41

138,20

68,53

48,09

2001

44,21

90,78

72,28

63,87

4,51

117,61

70,55

42,92

2002

33,69

86,76

56,89

58,09

4,35

126,42

72,96

41,00

2003

33,29

96,24

62,89

62,30

4,17

143,95

74,69

40,65

2004

32,17

94,29

59,19

57,03

4,15

160,71

76,19

40,73

2005

32,02

100,36

57,01

65,04

4,18

174,93

78,05

39,68

2006

32,50

90,31

58,03

69,51

4,08

237,20

79,44

38,76

2007

31,30

85,75

54,81

77,28

4,08

166,67

80,36

39,01

2008

31,54

80,72

50,28

78,76

4,45

178,60

82,54

38,97

2009

31,08

78,66

69,64

61,78

4,25

149,47

88,80

40,04

2010

35,19

68,77

74,39

61,46

4,47

171,78

92,65

37,87

2011

33,30

63,73

82,11

53,29

4,46

178,14

93,03

35,72

2012

34,97

61,93

84,73

57,03

3,53

184,58

90,97

35,06

2013

37,71

54,10

79,45

56,05

3,57

161,25

91,75

33,15

2014

33,59

46,07

69,78

53,47

3,19

148,44

80,37

35,21

2015

35,40

47,68

78,05

55,90

3,15

149,93

81,47

33,50

2016

35,40

42,31

76,82

55,44

3,12

149,18

83,75

32,57

Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016
Viri: 
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [t]

Raba goriv v industriji [t]

Cestni promet [t]

Ostali promet [t]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]

Ubežne emisije [t]

Industrijski procesi in raba topil [t]

Odpadki [t]

Kmetijstvo [t]

1990

0,00

1,36

0,04

0,02

6,33

0

0,63

0,00

0

1991

0,00

1,24

0,04

0,02

7,23

0

0,37

0,00

0

1992

0,00

1,05

0,04

0,02

6,36

0

0,39

0,00

0

1993

0,00

0,92

0,05

0,01

5,61

0

0,36

0,00

0

1994

0,00

0,88

0,05

0,02

4,86

0

0,22

0,00

0

1995

0,00

0,91

0,06

0,02

4,53

0

0,21

0,00

0

1996

0,00

0,85

0,06

0,02

4,32

0

0,17

0,00

0

1997

0,00

0,75

0,07

0,02

3,97

0

0,20

0,00

0

1998

0,00

0,84

0,06

0,02

3,82

0

0,20

0,00

0

1999

0,00

0,78

0,05

0,02

3,83

0

0,20

0,00

0

2000

0,00

0,71

0,05

0,02

3,70

0

0,23

0,00

0

2001

0,00

0,83

0,05

0,02

3,68

0

0,23

0,00

0

2002

0,00

0,98

0,06

0,01

3,71

0

0,24

0,00

0

2003

0,00

0,92

0,06

0,01

3,77

0

0,28

0,00

0

2004

0,00

0,96

0,07

0,02

3,76

0

0,29

0,00

0

2005

0,00

1,02

0,08

0,02

3,78

0

0,31

0,00

0

2006

0,01

0,99

0,09

0,02

3,81

0

0,33

0,00

0

2007

0,01

0,92

0,11

0,02

3,84

0

0,34

0,00

0

2008

0,01

0,94

0,13

0,02

3,87

0

0,34

0,00

0

2009

0,01

0,73

0,12

0,01

4,89

0

0,23

0,00

0

2010

0,01

0,70

0,12

0,01

5,02

0

0,31

0,00

0

2011

0,01

0,67

0,13

0,01

4,92

0

0,34

0,00

0

2012

0,01

0,62

0,14

0,01

4,85

0

0,33

0,00

0

2013

0,01

0,62

0,14

0,01

4,98

0

0,33

0,00

0

2014

0,00

0,65

0,14

0,01

4,14

0

0,32

0,00

0

2015

0,01

0,59

0,13

0,01

4,27

0

0,31

0,00

0

2016

0,01

0,56

0,14

0,01

4,40

0

0,32

0,00

0

Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016
Viri: 
Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje (2018)
Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Češka [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-28 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

104,55

95,43

89,03

98,09

102,34

100

106,20

83,00

1992

79,58

72,85

78,59

54,58

95,91

100

93,85

84,22

1993

66,64

75,65

70,49

59,78

98,31

100

83,02

84,37

1994

60,82

68,11

67,66

42,68

98,70

100

71,91

76,83

1995

63,35

70,58

63,91

38,26

102,33

100

68,33

75,78

1996

67,33

78,07

59,00

40,75

95,59

100

64,74

74,04

1997

61,03

72,01

50,97

38,33

102,15

100

59,72

74,72

1998

57,73

72,57

43,37

24,49

100,00

100

58,94

76,77

1999

56,76

70,77

15,77

24,50

100,96

100

58,24

72,39

2000

52,01

63,05

16,18

32,08

68,52

100

56,31

41,40

2001

53,12

68,16

16,82

34,77

66,10

100

57,40

28,79

2002

49,45

65,58

15,94

25,91

51,98

100

59,73

27,46

2003

48,59

74,86

15,76

33,32

65,33

100

60,25

27,10

2004

43,33

73,10

15,73

30,86

56,05

100

60,84

27,52

2005

40,54

77,64

14,22

30,20

73,62

100

62,12

26,67

2006

40,01

67,66

14,83

31,23

81,84

97,49

62,53

24,51

2007

38,41

61,77

14,26

28,46

99,38

100,36

62,43

23,85

2008

38,91

58,06

14,19

26,16

109,21

100,17

63,33

22,49

2009

37,75

56,30

15,07

33,37

95,73

92,23

71,42

22,87

2010

41,57

57,16

16,84

37,53

96,53

86,87

73,71

21,47

2011

38,70

50,94

16,56

43,23

74,06

46,26

72,54

18,60

2012

40,49

46,56

17,28

45,26

91,80

48,47

71,05

17,36

2013

43,89

42,42

17,64

45,62

86,94

167,41

72,64

15,45

2014

38,14

33,83

16,68

37,28

77,41

90,15

62,86

15,07

2015

40,94

34,50

16,73

39,08

82,85

66,52

63,56

16,89

2016

41,25

29,36

16,25

39,91

82,65

73,73

64,98

17,47

Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990-2016
Viri: 
Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje (2018)
Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [kg]

Raba goriv v industriji [kg]

Cestni promet [kg]

Ostali promet [kg]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]

Odpadki [kg]

1990

0,37

0,03

0,00

0,00

0,08

0,00

1991

0,33

0,02

0,00

0,00

0,08

0,00

1992

0,37

0,02

0,00

0,00

0,08

0,00

1993

0,36

0,02

0,00

0,00

0,08

0,00

1994

0,35

0,02

0,00

0,00

0,08

0,02

1995

0,36

0,02

0,00

0,00

0,08

0,00

1996

0,33

0,02

0,00

0,00

0,08

0,00

1997

0,36

0,02

0,00

0,00

0,08

0,02

1998

0,38

0,03

0,00

0,00

0,08

0,02

1999

0,34

0,01

0,00

0,00

0,08

0,01

2000

0,35

0,02

0,00

0,00

0,08

0,01

2001

0,38

0,02

0,00

0,00

0,08

0,03

2002

0,41

0,03

0,00

0,00

0,08

0,05

2003

0,38

0,03

0,00

0,00

0,09

0,06

2004

0,39

0,04

0,00

0,00

0,09

0,02

2005

0,40

0,05

0,00

0,00

0,09

0,02

2006

0,40

0,05

0,00

0,00

0,10

0,02

2007

0,41

0,04

0,00

0,00

0,10

0,02

2008

0,41

0,05

0,00

0,00

0,10

0,02

2009

0,39

0,04

0,00

0,00

0,11

0,03

2010

0,41

0,06

0,00

0,00

0,11

0,07

2011

0,41

0,05

0,00

0,00

0,11

0,07

2012

0,39

0,05

0,00

0,00

0,11

0,07

2013

0,38

0,06

0,00

0,00

0,11

0,07

2014

0,29

0,08

0,00

0,00

0,09

0,05

2015

0,31

0,08

0,00

0,00

0,10

0,04

2016

0,33

0,08

0,00

0,00

0,10

0,05

Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2016
Viri: 
Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska agencija za okolje (2018)
Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Belgija [indeks (1990 = 100)]

Bolgarija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Ciper [indeks (1990 = 100)]

Češka [indeks (1990 = 100)]

Danska [indeks (1990 = 100)]

Estonija [indeks (1990 = 100)]

Finska [indeks (1990 = 100)]

Francija [indeks (1990 = 100)]

Nemčija [indeks (1990 = 100)]

Grčija [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Irska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Latvija [indeks (1990 = 100)]

Litva [indeks (1990 = 100)]

Luksemburg [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Nizozemska [indeks (1990 = 100)]

Poljska [indeks (1990 = 100)]

Portugalska [indeks (1990 = 100)]

Romunija [indeks (1990 = 100)]

Slovaška [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

Španija [indeks (1990 = 100)]

Švedska [indeks (1990 = 100)]

Združeno kraljestvo [indeks (1990 = 100)]

EU-28 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

101,56

98,07

95,22

110,56

101,70

68,18

163,57

97,08

99,70

101,79

127,33

97,99

104,77

100,06

97,98

110,13

124,82

101,17

100

80,53

96,85

103,13

107,20

96,76

91,45

68,42

100,51

97,07

96,90

1992

91,82

96,39

92,68

98,07

105,14

46,29

99,50

84,90

100,97

104,03

53,99

104,88

110,91

100,23

94,06

111,14

85,31

98,92

100

63,05

92,83

106,30

114,57

94,43

100,78

20,35

100,75

106,85

97,56

1993

85,22

144,03

91,75

101,56

108,30

41,74

73,12

74,45

100,61

52,43

30,89

103,58

107,84

100,27

92,34

121,17

67,65

99,24

100

45,96

98,90

104,38

122,86

88,36

96,49

81,23

100,91

116,79

94,94

1994

70,88

213,46

107,21

91,09

110,83

40,54

34,97

111,30

97,66

6,04

27,99

108,31

107,93

100,33

88,90

120,57

39,04

101,25

100,46

23,06

96,11

102,40

130,07

71,53

97,07

61,71

101,54

125,44

88,14

1995

72,31

283,29

113,23

95,88

111,93

41,61

30,50

173,02

96,54

5,83

20,02

104,18

108,95

100,43

88,44

133,52

42,94

295,10

100,90

2,62

95,88

125,81

137,01

65,21

96,74

46,09

102,01

130,92

90,88

1996

76,04

229,03

109,82

106,10

114,50

39,19

30,70

191,94

103,10

5,89

27,54

100,15

109,89

100,45

97,55

135,05

45,17

169,39

101,35

5,28

94,58

142,73

146,19

72,46

90,40

42,36

102,98

132,25

91,53

1997

71,52

203,68

101,39

101,49

115,33

31,02

33,05

198,50

104,15

5,19

25,65

109,49

110,83

2,39

97,51

133,72

45,96

117,54

101,81

5,41

91,56

141,86

154,41

72,13

101,52

60,64

102,06

132,27

91,31

1998

68,16

139,54

124,32

102,10

115,82

26,19

28,20

171,53

103,88

4,66

8,52

115,95

112,67

2,39

87,55

128,09

39,51

268,31

102,26

5,70

80,38

157,40

158,75

72,71

106,85

68,86

102,22

140,40

95,58

1999

65,18

102,56

110,27

100,02

117,00

17,67

24,56

163,53

103,13

4,02

44,10

114,20

112,34

1,86

54,48

129,52

22,18

279,06

102,67

5,21

76,34

150,38

169,09

68,26

92,73

53,43

101,58

3,01

12,67

2000

61,05

53,09

163,70

94,12

118,46

17,57

20,32

164,55

104,49

3,63

20,51

118,70

114,37

2,65

57,30

121,80

17,02

138,85

103,18

3,34

77,84

170,99

180,12

67,45

96,79

54,54

64,89

2,56

11,55

2001

62,63

52,32

133,18

102,93

119,34

19,56

20,67

167,19

48,80

2,85

4,46

121,73

115,23

1,72

79,79

143,37

11,54

235,88

103,61

5,71

76,15

129,83

173,72

56,86

107,75

49,24

35,91

2,26

9,85

2002

57,97

52,93

134,01

99,49

120,94

16,60

11,75

158,61

32,01

2,17

4,30

119,84

102,52

1,93

72,66

133,89

10,19

118,62

104,04

5,85

78,32

174,36

179,97

56,30

117,62

51,40

51,90

2,11

9,92

2003

56,38

50,92

153,39

111,07

39,36

15,38

13,07

161,90

26,14

1,70

11,60

123,06

101,97

4,56

75,14

138,52

11,07

131,02

104,45

5,96

77,97

198,43

212,13

53,12

117,60

60,40

88,24

1,95

10,77

2004

54,21

50,81

188,35

109,10

14,73

16,87

11,24

177,21

70,17

1,27

4,07

128,58

96,48

5,63

54,87

147,30

14,80

134,54

105,09

3,66

73,86

87,91

210,42

59,90

113,53

36,93

21,86

2,37

8,01

2005

55,50

49,10

163,35

113,95

14,78

13,62

13,57

150,03

87,67

0,90

12,82

133,32

77,96

4,54

49,24

141,26

17,04

136,53

105,28

3,52

80,10

183,73

216,49

64,66

116,31

40,51

27,77

2,26

9,37

2006

54,29

51,34

237,81

107,77

15,75

13,67

13,34

133,69

97,59

0,44

13,53

126,86

68,94

4,20

63,97

148,22

15,48

184,81

107,68

3,55

75,64

211,39

264,18

60,05

117,80

5,83

32,34

2,12

7,57

2007

51,44

52,22

134,04

105,76

15,87

11,32

13,09

163,97

103,43

0,46

11,57

135,72

59,19

4,16

62,96

149,32

12,19

207,65

1418,44

3,42

74,71

155,67

234,25

65,10

119,36

8,99

36,16

1,83

6,88

2008

52,61

53,42

126,15

103,28

15,86

10,29

12,62

172,89

50,07

0,48

11,38

134,58

64,10

4,02

63,18

125,00

12,17

162,80

1779,47

3,60

75,82

201,65

246,90

56,57

120,62

8,46

22,81

1,70

6,87

2009

50,89

36,82

78,90

106,00

13,92

11,65

9,69

159,50

71,71

0,49

7,55

184,06

59,00

3,88

44,27

138,60

10,99

179,03

1350,91

4,47

71,55

164,92

216,93

42,56

118,82

3,18

60,92

1,11

5,69

2010

57,75

35,59

70,10

109,39

12,53

21,29

10,03

180,21

22,69

0,50

8,84

144,43

76,53

3,93

39,96

120,26

11,71

167,55

2570,36

5,20

79,44

190,29

216,16

47,05

135,50

0,29

40,52

1,07

5,65

2011

53,87

73,16

78,09

107,93

13,72

17,55

9,35

162,91

70,04

0,49

8,99

140,27

70,95

3,94

50,56

123,30

8,68

160,85

2252,16

5,51

80,35

193,01

241,16

52,24

134,81

0,29

26,38

0,78

6,03

2012

88,05

48,02

74,64

109,46

14,29

23,65

8,54

170,70

24,50

0,51

7,86

131,35

58,91

4,13

63,20

137,90

6,87

117,51

2132,26

6,01

84,40

221,45

215,06

48,82

128,39

0,33

22,88

0,74

6,49

2013

194,75

21,29

82,24

107,92

16,41

21,25

9,34

173,99

45,98

0,47

8,33

120,04

55,25

4,01

51,06

138,64

6,14

112,19

2630,36

6,10

84,13

191,14

186,71

43,95

127,81

0,30

26,17

0,63

7,41

2014

193,38

19,12

69,53

96,63

19,97

20,62

8,59

145,32

57,77

0,49

12,06

151,23

52,96

4,00

50,72

145,65

2,77

121,76

2135,10

6,47

77,12

142,91

179,48

48,61

105,10

0,30

20,88

0,76

7,05

2015

55,39

14,53

69,56

109,08

18,18

21,69

7,95

144,94

43,26

0,46

11,04

132,19

48,27

4,13

49,70

137,08

3,45

138,09

2109,45

7,23

76,17

149,85

181,73

51,49

109,21

0,31

23,28

0,87

5,06

2016

55,84

13,62

70,56

108,89

18,29

20,82

8,49

147,04

162,39

0,48

13,47

117,91

57,65

4,11

50,50

142,11

3,54

133,82

1912,82

7,50

77,61

82,77

179,89

56,48

116,91

0,39

16,38

0,98

5,24


Cilji

  • zmanjšati izpuste dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
  • opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
  • strogo omejiti rabo DDT, HCH (vključno z lindanom) in PCB;
  • zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 417 kg/leto na 39 kg/leto, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2016 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-28 so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 74 %, največje zmanjšanje je dosegla Latvija, največji porast pa Malta. Največje izpuste PCB v EU-28 je leta 2016 prispevala Portugalska, najnižje pa Nizozemska.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2016 v Sloveniji zmanjšali za 16 %, iz 19 g I-Teq leta 1990 na 16 g I-Teq leta 2016, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrijskih procesov in rabe topil. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Zmanjševanje izpustov dioksinov in furanov v Sloveniji po letu 2000 ni zaznati zaradi večje porabe trdnih energentov v malih kuriščih. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-28 v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 67 %. Največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, najmanjše pa Romunija. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-28 je leta 2016 beležila Grčija, najmanjše pa Malta.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal:  benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 8 t/leto v letu 1990 na 5 t/leto v letu 2016. Izpusti so se v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 35 %, Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2016 predstavljala mala kurišča (91 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2016 v EU-28 zmanjšali za 83 %. Izpuste je najbolj zmanjšala Velika Britanija, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-28 je leta 2016 prispevala Portugalska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 povečali iz 0,4 kg na 0,5 kg oziroma za 17 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2016 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (59 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2016 v EU-28 zmanjšali za 95 %, največje zmanjšanje izpustov je dosegla Španija, največje povečanje je bilo zaznati na Malti. Največje izpuste HCB v EU-28 je leta 2016 prispevala Finska, najmanj pa Malta.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal na ravni Evropske unije zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.


Cilji in pravna podlaga

Aarhuški protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2016. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih so zaradi enotne metodologije izračuna mednarodno primerljivi.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Negotovost uporabljenih emisijskih faktorjev je ključna za večjo negotovost ocen emisij.

      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

      Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

           Relevantnost: 1

           Točnost: 2

           Časovna primerljivost: 1

           Prostorska primerljivost: 2

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Kazalec je osnovan na uradnem poročanju organu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo/ Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (UNECE/EMEP) glede na Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Uporabljena je EMEP/EEA metodologija.

V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA Atmospheric Emission Inventory guidebook, EEA Copenhagen.

Informacije o kakovosti za primerjavo držav

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

      Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

           Relevantnost: 1

           Točnost: 2

           Časovna primerljivost: 1

           Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2018 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2018
  2. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  3. Zakon o varstvu okolja
  4. Persistent organic pollutant emissions, Indicator Assessment,  AIR 002, Published 16 Oct 2018, Evropska okoljska agencija, 2018
  5. Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja, sklep Vlade z dne 15.4.2004
  6. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
  7. Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih in po njej v RS izdan Zakon o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih
  8. Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS