Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2020 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.


Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2020 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2020.

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.


Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2020
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke
PCB [indeks (1990 = 100)] dioksini in furani [indeks (1990 = 100)] PAH [indeks (1990 = 100)] HCB [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100
1991 99,72 98,52 108,63 88,67
1992 89,78 94,32 97,46 82,98
1993 84,10 89,71 88,61 83,26
1994 77,53 87,13 80,82 82,89
1995 69,91 87,14 78,70 82,73
1996 65,95 86,25 76,52 70,61
1997 61,46 87,36 73,64 73,37
1998 58,71 88,04 72,77 72,78
1999 54,72 87,91 73,19 75,48
2000 51,41 90,72 72,75 91,16
2001 48,60 102,99 83,46 100,80
2002 44,32 83,05 69,80 4,05
2003 37,11 87,01 72,55 4,27
2004 34,30 85,29 70,10 4,36
2005 32,41 97,08 81,30 4,30
2006 29,43 90,48 73,63 4,09
2007 23,88 99,65 81,08 4,06
2008 22,50 97,69 78,18 4,35
2009 19,84 89,65 73,78 4,56
2010 18,21 92,90 75,69 6,02
2011 12,21 93,30 75,58 3,83
2012 10,52 88,63 72,74 3,68
2013 9,78 89,51 74,48 3,66
2014 9,77 77,80 63,88 3,11
2015 9,37 83,34 69,11 2,71
2016 9,37 83,48 68,86 2,62
2017 8,58 81,01 65,49 2,43
2018 8,57 73,47 59,24 2,47
2019 8,56 69,05 55,90 2,40
2020 8,52 65,03 52,12 2,13
Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kg] Raba goriv v industriji [kg] Cestni promet [kg] Ostali promet [kg] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg] Ubežne emisije [kg] Industrijski procesi in raba topil [kg] Odpadki [kg] Kmetijstvo [kg] skupaj [kg]
1990 0,00 1,07 0,00 0,00 0,90 0 413,48 0,00 0 415,45
1991 0,00 0,96 0,00 0,00 1,17 0 412,17 0,00 0 414,30
1992 0,00 0,74 0,00 0,00 0,91 0 371,32 0,00 0 372,98
1993 0,00 0,60 0,00 0,00 0,69 0 348,11 0,00 0 349,40
1994 0,00 0,50 0,00 0,00 0,46 0 321,13 0,01 0 322,09
1995 0,00 0,58 0,00 0,00 0,36 0 289,49 0,00 0 290,43
1996 0,00 0,57 0,00 0,00 0,29 0 273,11 0,00 0 273,98
1997 0,00 0,59 0,00 0,00 0,17 0 254,57 0,01 0 255,34
1998 0,00 0,58 0,00 0,00 0,14 0 243,18 0,01 0 243,91
1999 0,00 0,59 0,00 0,00 0,15 0 226,59 0,01 0 227,34
2000 0,00 0,58 0,00 0,00 0,09 0 212,93 0,01 0 213,60
2001 0,00 0,62 0,00 0,00 0,07 0 201,22 0,01 0 201,91
2002 0,00 0,72 0,00 0,00 0,06 0 183,36 0,01 0 184,15
2003 0,00 0,57 0,00 0,00 0,06 0 153,52 0,02 0 154,16
2004 0,00 0,60 0,00 0,00 0,03 0 141,86 0,01 0 142,51
2005 0,00 0,56 0,00 0,00 0,02 0 134,05 0,01 0 134,64
2006 0,00 0,58 0,00 0,00 0,02 0 121,64 0,01 0 122,25
2007 0,00 0,51 0,00 0,00 0,02 0 98,66 0,01 0 99,20
2008 0,01 0,52 0,00 0,00 0,02 0 92,95 0,01 0 93,50
2009 0,01 0,44 0,00 0,00 0,02 0 81,95 0,01 0 82,42
2010 0,00 0,45 0,00 0,00 0,01 0 75,18 0,02 0 75,65
2011 0,01 0,46 0,00 0,00 0,01 0 50,22 0,02 0 50,71
2012 0,01 0,43 0,00 0,00 0,01 0 43,23 0,02 0 43,69
2013 0,01 0,47 0,00 0,00 0,00 0 40,12 0,02 0 40,62
2014 0,01 0,47 0,00 0,00 0,00 0 40,09 0,01 0 40,58
2015 0,01 0,41 0,00 0,00 0,00 0 38,52 0,01 0 38,94
2016 0,01 0,38 0,00 0,00 0,00 0 38,55 0,01 0 38,95
2017 0,01 0,40 0,00 0,00 0,00 0 35,23 0,01 0 35,65
2018 0,01 0,41 0,00 0,00 0,00 0 35,20 0,01 0 35,62
2019 0,01 0,41 0,00 0,00 0,00 0 35,12 0,01 0 35,55
2020 0,01 0,32 0,00 0,00 0,00 0 35,03 0,01 0 35,38
Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020
Viri:

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Nizozemska [indeks (1990 = 100)] Grčija [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 75,98 94,10 95,59 100,01 88,69 104,57 99,73 96,41
1992 61,13 93,09 60,61 95,96 80,44 97,27 89,78 92,68
1993 61,74 96,53 64,87 100,49 71,70 99,51 84,11 91,98
1994 56,97 96,54 54,15 100,27 64,16 94,02 77,53 90,33
1995 61,74 96,98 47,78 107,54 55,15 96,27 69,90 84,70
1996 55,84 93,30 49,61 96,61 41,91 87,97 65,94 77,31
1997 63,40 95,10 46,96 102,26 28,68 91,64 61,45 77,03
1998 63,95 93,62 39,12 98,62 15,66 95,58 58,70 73,96
1999 60,89 94,66 39,17 98,80 9,47 79,98 54,71 69,93
2000 63,90 91,43 38,19 100,53 0,60 86,30 51,40 66,91
2001 64,88 89,91 39,40 101,36 0,63 93,75 48,59 61,74
2002 66,62 90,06 39,41 96,96 0,62 92,52 44,33 56,62
2003 67,13 90,09 37,43 103,07 0,63 193,65 37,13 52,80
2004 68,90 90,16 49,18 105,83 0,63 201,27 34,32 47,49
2005 73,96 90,25 44,30 114,78 0,60 201,98 32,43 47,32
2006 74,62 90,24 45,10 118,13 0,58 201,46 29,44 46,89
2007 77,24 90,26 42,66 119,67 0,61 215,21 23,92 43,66
2008 77,08 90,25 41,96 116,08 0,58 401,38 22,55 42,20
2009 58,31 89,80 29,78 71,45 0,54 351,94 19,84 36,09
2010 73,14 89,83 34,33 84,56 0,54 351,05 18,21 37,35
2011 74,73 89,68 37,23 88,05 0,53 344,87 12,21 34,63
2012 73,75 89,26 33,90 88,34 0,58 324,42 10,52 33,03
2013 78,76 89,15 27,34 78,52 0,59 317,86 9,76 30,44
2014 77,67 88,78 28,40 76,37 0,66 318,71 9,75 29,40
2015 75,67 88,01 41,73 71,69 0,80 315,45 9,36 28,99
2016 73,61 87,42 37,61 75,33 0,74 322,09 9,36 28,89
2017 81,00 86,02 32,07 76,88 0,66 337,16 8,56 29,04
2018 67,95 85,29 32,89 76,65 0,60 414,64 8,55 28,15
2019 73,71 84,87 22,70 73,69 0,47 385,49 8,54 27,05
2020 73,71 84,87 22,70 73,69 0,47 385,49 8,54 25,44
Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq] Raba goriv v industriji [g I-Teq] Cestni promet [g I-Teq] Ostali promet [g I-Teq] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq] Ubežne emisije [g I-Teq] Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq] Odpadki [g I-Teq] Kmetijstvo [g I-Teq] skupaj [g I-Teq]
1990 0,57 1,55 0,34 0,00 12,37 0,00 4,12 1,30 0 20,25
1991 0,51 1,37 0,32 0,00 13,52 0,00 2,93 1,30 0 19,95
1992 0,57 1,13 0,34 0,00 12,83 0,00 2,93 1,30 0 19,10
1993 0,55 0,97 0,41 0,00 12,30 0,00 2,64 1,30 0 18,16
1994 0,54 0,85 0,47 0,00 11,72 0,00 2,77 1,30 0 17,64
1995 0,55 0,91 0,52 0,00 11,60 0,00 2,76 1,30 0 17,64
1996 0,50 0,95 0,59 0,00 11,65 0,00 2,47 1,30 0 17,46
1997 0,55 1,00 0,62 0,00 11,50 0,00 2,73 1,30 0 17,69
1998 0,58 1,00 0,53 0,00 11,56 0,00 2,86 1,30 0 17,83
1999 0,51 0,76 0,52 0,00 11,79 0,00 2,92 1,30 0 17,80
2000 0,53 0,75 0,52 0,00 11,84 0,00 3,43 1,30 0 18,37
2001 0,58 0,96 0,52 0,00 13,95 0,00 3,54 1,30 0 20,85
2002 0,61 1,13 0,54 0,00 11,00 0 2,24 1,30 0 16,82
2003 0,58 1,05 0,55 0,00 11,72 0 2,42 1,30 0 17,62
2004 0,60 1,12 0,59 0,00 11,19 0 2,47 1,30 0 17,27
2005 0,62 1,14 0,64 0,00 13,41 0 2,55 1,30 0 19,66
2006 0,64 1,06 0,70 0,00 11,84 0 2,73 1,36 0 18,32
2007 0,65 0,86 0,84 0,00 13,57 0 2,90 1,36 0 20,18
2008 0,72 0,85 1,01 0,00 13,00 0 2,89 1,30 0 19,78
2009 0,64 0,77 0,85 0,00 12,60 0 2,00 1,29 0 18,15
2010 0,65 0,81 0,89 0,00 12,75 0 2,59 1,11 0 18,81
2011 0,67 0,78 0,92 0,00 12,69 0 2,55 1,28 0 18,89
2012 0,64 0,69 0,89 0,00 12,25 0 2,23 1,26 0 17,95
2013 0,62 0,75 0,78 0,00 12,56 0 2,21 1,20 0 18,13
2014 0,49 0,84 0,71 0,00 10,39 0 2,19 1,14 0 15,75
2015 0,52 0,77 0,62 0,00 11,58 0 2,15 1,24 0 16,88
2016 0,56 0,73 0,60 0,00 11,55 0 2,17 1,29 0 16,90
2017 0,57 0,76 0,54 0,00 10,79 0 2,28 1,47 0 16,40
2018 0,56 0,73 0,47 0,00 9,54 0 2,25 1,31 0 14,88
2019 0,55 0,74 0,41 0,00 8,95 0 2,15 1,18 0 13,98
2020 0,55 0,65 0,29 0,00 8,46 0 2,03 1,19 0 13,17
Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020
Viri:

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Ciper [indeks (1990 = 100)] Malta [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 99,73 111,78 100,23 102,83 102,67 93,72 98,52 96,99
1992 61,20 82,14 79,53 98,90 105,49 93,31 94,32 92,08
1993 53,30 89,32 81,28 94,36 107,87 115,90 89,71 89,73
1994 45,09 85,91 71,98 92,71 109,96 109,21 87,13 83,72
1995 46,15 88,48 69,84 96,63 111,86 97,07 87,14 79,06
1996 46,34 96,14 70,75 90,22 113,65 92,89 86,25 73,96
1997 46,56 100,09 70,38 91,55 115,28 97,07 87,37 69,15
1998 43,99 96,36 62,31 90,08 116,76 95,40 88,04 64,59
1999 41,35 123,72 60,04 85,94 118,17 99,58 87,90 60,58
2000 40,36 87,54 72,46 82,13 120,87 99,16 90,72 60,48
2001 40,56 109,87 74,97 66,10 122,25 105,86 102,99 53,96
2002 30,13 115,38 60,49 60,95 123,65 107,53 83,05 51,85
2003 29,54 97,50 64,30 65,33 32,63 113,39 87,01 47,05
2004 28,88 119,01 60,27 60,60 3,96 122,59 85,29 47,15
2005 28,61 131,12 55,98 68,34 4,00 109,21 97,08 44,15
2006 29,65 118,12 54,91 71,71 3,85 112,55 90,48 39,26
2007 29,39 93,70 51,83 79,29 4,07 128,45 99,65 31,63
2008 29,10 114,61 47,57 81,03 3,98 127,62 97,69 32,27
2009 28,97 98,62 64,35 64,77 3,82 245632,22 89,65 36,42
2010 32,71 92,16 68,38 64,58 3,71 3345,19 92,90 29,42
2011 30,41 76,10 75,20 57,61 3,61 442,26 93,30 27,98
2012 31,06 62,90 76,96 60,81 3,48 1176,99 88,63 27,48
2013 31,36 61,52 70,05 59,92 4,23 1301,26 89,52 27,10
2014 28,97 50,26 61,66 57,41 2,86 1225,94 77,81 25,38
2015 29,50 44,50 68,85 58,53 3,05 1149,79 83,35 25,81
2016 29,01 36,50 68,11 58,98 3,35 1030,54 83,48 24,97
2017 29,40 32,18 58,48 62,46 3,24 1026,78 81,01 24,93
2018 26,62 30,53 52,27 58,87 3,39 980,75 73,47 24,91
2019 26,93 29,26 57,04 57,98 3,08 1007,95 69,05 23,63
2020 26,67 28,67 53,33 52,97 2,85 93,72 65,03 22,54
Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [t] Raba goriv v industriji [t] Cestni promet [t] Ostali promet [t] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t] Ubežne emisije [t] Industrijski procesi in raba topil [t] Odpadki [t] Kmetijstvo [t] skupaj [t]
1990 0,00 1,34 0,04 0,02 6,93 0 0,32 0,00 0 8,65
1991 0,00 1,22 0,04 0,02 7,93 0 0,19 0,00 0 9,40
1992 0,00 1,01 0,04 0,02 7,16 0 0,20 0,00 0 8,43
1993 0,00 0,91 0,05 0,01 6,51 0 0,18 0,00 0 7,67
1994 0,00 0,85 0,05 0,02 5,85 0 0,22 0,00 0 6,99
1995 0,00 0,91 0,06 0,02 5,62 0 0,21 0,00 0 6,81
1996 0,00 0,86 0,06 0,02 5,51 0 0,17 0,00 0 6,62
1997 0,00 0,83 0,07 0,02 5,25 0 0,20 0,00 0 6,37
1998 0,00 0,82 0,06 0,02 5,20 0 0,20 0,00 0 6,30
1999 0,00 0,75 0,05 0,02 5,30 0 0,20 0,00 0 6,33
2000 0,00 0,72 0,05 0,02 5,27 0 0,23 0,00 0 6,29
2001 0,00 0,80 0,05 0,02 6,12 0 0,23 0,00 0 7,22
2002 0,00 0,90 0,06 0,01 4,82 0 0,24 0,00 0 6,04
2003 0,00 0,79 0,06 0,01 5,13 0 0,28 0,00 0 6,28
2004 0,00 0,83 0,07 0,02 4,86 0 0,29 0,00 0 6,07
2005 0,00 0,84 0,08 0,02 5,79 0 0,31 0,00 0 7,03
2006 0,01 0,82 0,08 0,02 5,12 0 0,33 0,00 0 6,37
2007 0,01 0,67 0,10 0,02 5,88 0 0,34 0,00 0 7,02
2008 0,01 0,66 0,13 0,02 5,62 0 0,34 0,00 0 6,76
2009 0,01 0,59 0,10 0,01 5,45 0 0,23 0,00 0 6,38
2010 0,01 0,61 0,11 0,01 5,49 0 0,31 0,00 0 6,55
2011 0,01 0,59 0,12 0,01 5,47 0 0,34 0,00 0 6,54
2012 0,01 0,54 0,13 0,01 5,27 0 0,33 0,00 0 6,29
2013 0,01 0,57 0,12 0,01 5,41 0 0,33 0,00 0 6,44
2014 0,00 0,59 0,12 0,01 4,47 0 0,32 0,00 0 5,53
2015 0,01 0,54 0,12 0,01 4,98 0 0,31 0,00 0 5,98
2016 0,01 0,52 0,13 0,01 4,97 0 0,32 0,00 0 5,96
2017 0,01 0,54 0,14 0,01 4,64 0 0,34 0,00 0 5,67
2018 0,01 0,54 0,14 0,01 4,10 0 0,33 0,00 0 5,13
2019 0,01 0,53 0,13 0,01 3,84 0 0,32 0,00 0 4,84
2020 0,01 0,46 0,11 0,01 3,63 0 0,30 0,00 0 4,51
Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020
Viri:

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Ciper [indeks (1990 = 100)] Finska [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 103,85 98,13 98,03 101,66 97,13 100,80 108,63 100,72
1992 76,73 78,74 53,93 95,60 101,89 101,02 97,46 91,40
1993 61,89 81,78 59,64 98,53 102,17 102,48 88,61 92,39
1994 55,58 73,74 42,38 98,59 88,45 106,86 80,82 86,99
1995 56,79 76,36 37,84 102,75 79,58 96,51 78,70 81,91
1996 59,40 84,36 40,22 95,46 72,00 103,33 76,52 83,50
1997 53,24 78,32 37,82 102,43 65,89 104,00 73,64 78,09
1998 49,82 78,59 23,94 99,95 61,99 107,95 72,77 70,78
1999 48,37 77,21 23,95 100,93 56,76 105,63 73,19 63,66
2000 44,57 68,83 31,62 66,32 45,24 98,08 72,75 55,66
2001 44,99 74,62 34,34 63,37 44,28 111,05 83,46 56,26
2002 40,41 72,07 25,60 48,22 41,68 111,93 69,80 55,28
2003 38,32 81,88 32,75 63,24 44,74 114,88 72,55 57,24
2004 36,95 81,34 30,29 51,75 35,23 116,36 70,10 57,13
2005 37,53 86,00 29,62 71,34 27,65 120,73 81,30 59,14
2006 38,83 78,82 30,55 80,13 21,26 115,63 73,63 61,90
2007 38,46 74,91 27,99 98,67 12,19 120,67 81,08 60,44
2008 38,17 74,78 25,62 109,55 7,50 118,91 78,18 62,62
2009 37,44 76,18 32,98 96,00 6,12 124,72 73,78 60,01
2010 41,24 80,92 37,10 96,43 6,41 138,69 75,69 64,73
2011 37,51 76,85 42,70 71,61 6,90 119,93 75,58 59,26
2012 38,70 74,96 44,75 90,73 7,23 130,52 72,74 62,01
2013 39,31 74,18 44,97 86,82 5,92 124,10 74,48 60,67
2014 34,80 64,27 36,56 76,87 4,98 125,79 63,88 55,26
2015 35,87 71,89 38,13 78,57 6,38 119,37 69,11 55,54
2016 36,26 68,89 38,90 78,16 4,79 129,81 68,86 56,39
2017 36,34 66,40 38,06 82,48 4,20 127,34 65,49 55,33
2018 33,76 62,74 31,11 74,47 4,83 125,23 59,24 52,66
2019 34,56 60,58 28,35 72,97 4,70 123,48 55,90 48,51
2020 34,69 60,42 27,37 67,28 6,20 98,98 52,12 47,38
Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kg] Raba goriv v industriji [kg] Cestni promet [kg] Ostali promet [kg] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg] Ubežne emisije [kg] Industrijski procesi in raba topil [kg] Odpadki [kg] Kmetijstvo [kg]
1990 0,37 0,03 0,00 0,00 0,09 0 18,51 0,00 2,40
1991 0,33 0,02 0,00 0,00 0,10 0 16,12 0,00 2,40
1992 0,37 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,86 0,00 2,40
1993 0,36 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,94 0,00 2,40
1994 0,35 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,86 0,02 2,40
1995 0,36 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,82 0,00 2,40
1996 0,33 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,34 0,00 0,32
1997 0,36 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,87 0,02 0,32
1998 0,38 0,03 0,00 0,00 0,10 0 14,76 0,02 0,28
1999 0,34 0,01 0,00 0,00 0,10 0 15,28 0,01 0,40
2000 0,35 0,01 0,00 0,00 0,10 0 18,65 0,01 0,37
2001 0,38 0,02 0,00 0,00 0,12 0 20,66 0,03 0,35
2002 0,41 0,02 0,00 0,00 0,10 0 0 0,05 0,29
2003 0,38 0,03 0,00 0,00 0,10 0 0 0,06 0,34
2004 0,39 0,03 0,00 0,00 0,10 0 0 0,02 0,39
2005 0,40 0,03 0,00 0,00 0,12 0 0 0,02 0,35
2006 0,40 0,03 0,00 0,00 0,10 0 0 0,02 0,32
2007 0,41 0,02 0,00 0,00 0,12 0 0 0,02 0,29
2008 0,41 0,02 0,00 0,00 0,12 0 0 0,02 0,36
2009 0,39 0,02 0,00 0,00 0,11 0 0 0,03 0,42
2010 0,41 0,02 0,00 0,00 0,12 0 0 0,07 0,67
2011 0,41 0,02 0,00 0,00 0,12 0 0 0,07 0,20
2012 0,39 0,02 0,00 0,00 0,11 0 0 0,07 0,20
2013 0,38 0,02 0,00 0,00 0,12 0 0 0,07 0,20
2014 0,29 0,02 0,00 0,00 0,10 0 0 0,05 0,21
2015 0,31 0,02 0,00 0,00 0,11 0 0 0,04 0,10
2016 0,33 0,02 0,00 0,00 0,11 0 0 0,05 0,05
2017 0,33 0,02 0,00 0,00 0,10 0 0 0,05 0,01
2018 0,32 0,02 0,00 0,00 0,09 0 0 0,04 0,05
2019 0,31 0,02 0,00 0,00 0,09 0 0 0,05 0,05
2020 0,30 0,02 0,00 0,00 0,08 0 0 0,05 0,00
Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020
Viri:

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke
EU27 [indeks (1990 = 100)] Avstrija [indeks (1990 = 100)] Belgija [indeks (1990 = 100)] Bolgarija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Ciper [indeks (1990 = 100)] Češka [indeks (1990 = 100)] Danska [indeks (1990 = 100)] Estonija [indeks (1990 = 100)] Finska [indeks (1990 = 100)] Francija [indeks (1990 = 100)] Nemčija [indeks (1990 = 100)] Grčija [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Irska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Latvija [indeks (1990 = 100)] Litva [indeks (1990 = 100)] Luksemburg [indeks (1990 = 100)] Malta [indeks (1990 = 100)] Nizozemska [indeks (1990 = 100)] Poljska [indeks (1990 = 100)] Portugalska [indeks (1990 = 100)] Romunija [indeks (1990 = 100)] Slovaška [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] Španija [indeks (1990 = 100)] Švedska [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 96,36 97,06 97,96 88,23 91,93 101,74 71,54 175,00 97,49 99,69 101,79 98,47 95,66 129,98 99,86 95,66 86,99 124,97 97,82 81,48 89,35 99,51 103,20 90,68 72,86 88,67 72,08 100,29
1992 91,95 81,89 96,26 80,91 113,55 105,24 60,54 121,44 102,80 101,92 104,02 94,59 102,54 158,26 99,98 90,78 96,80 85,55 91,67 69,84 84,27 99,25 106,26 94,89 71,37 82,98 30,09 100,51
1993 74,56 72,43 144,74 70,28 116,42 108,39 58,08 89,90 89,56 101,97 52,49 71,61 101,92 186,72 100,37 86,49 62,33 67,62 95,70 100,76 78,36 99,85 104,39 98,32 41,09 83,26 82,71 101,00
1994 67,21 54,81 215,23 83,60 125,59 110,92 50,55 91,72 113,86 101,06 6,16 76,67 107,29 215,91 100,24 81,92 4,34 39,13 126,13 69,96 65,85 99,94 102,46 98,15 35,32 82,89 67,82 101,58
1995 66,11 51,22 286,31 88,41 90,70 112,06 49,01 83,90 138,17 99,71 5,95 73,09 102,46 245,14 100,25 77,38 4,70 42,75 154,02 20,74 60,90 100,02 125,19 102,82 35,10 82,73 54,35 101,71
1996 66,18 47,30 230,92 86,07 81,92 114,65 59,89 87,05 153,56 106,52 6,01 73,03 99,55 242,01 100,51 63,55 4,69 45,24 93,82 4,15 51,34 98,80 139,30 110,60 37,63 70,61 54,17 102,44
1997 68,45 43,04 205,27 79,44 72,75 115,50 63,30 143,52 157,83 107,80 5,31 75,55 109,33 231,51 17,04 80,45 4,66 46,09 60,91 4,55 100,14 98,67 138,45 105,69 29,68 73,37 72,15 101,51
1998 73,86 36,45 140,07 98,41 76,45 116,05 66,03 106,68 140,06 107,57 4,78 85,75 115,00 200,65 16,80 100,74 4,47 39,61 118,37 4,62 196,01 98,15 153,52 94,94 30,81 72,78 80,44 101,63
1999 70,22 31,59 102,51 86,91 67,90 117,24 63,62 72,92 139,31 106,87 4,15 90,58 112,90 146,28 16,41 37,39 4,51 22,22 122,44 4,61 153,17 97,99 146,70 115,50 29,41 75,48 68,11 100,99
2000 67,13 24,32 52,44 136,01 28,04 118,70 32,64 41,63 140,21 108,18 3,77 99,50 119,64 142,53 16,55 23,18 4,22 16,87 97,67 4,82 25,75 16,84 166,70 136,33 32,55 91,16 50,46 64,46
2001 69,10 24,42 51,58 117,34 29,06 119,60 35,81 42,35 114,64 50,98 2,97 107,67 122,42 119,45 17,17 28,82 4,93 11,33 88,34 3,50 8,85 16,81 126,74 146,83 29,64 100,80 46,02 35,65
2002 14,50 22,38 51,64 122,60 19,19 121,16 44,01 24,04 117,68 33,70 2,30 0,19 120,32 46,93 17,45 26,60 4,58 9,97 87,01 3,60 36,48 16,51 169,94 143,72 27,80 4,05 47,96 51,65
2003 7,88 21,81 49,28 145,47 13,92 39,89 3,16 26,76 124,82 27,78 1,84 0,48 121,92 11,27 17,85 27,17 4,76 10,54 77,22 3,61 10,27 16,57 2,87 164,46 34,45 4,27 55,22 87,22
2004 5,94 21,05 49,30 187,17 11,90 15,30 3,48 23,00 92,64 72,99 1,41 0,19 126,39 1,94 18,07 21,38 5,45 14,53 68,06 3,45 12,08 15,97 2,82 158,56 23,54 4,36 35,27 21,40
2005 6,19 20,09 47,94 174,08 6,36 15,27 2,73 27,78 88,11 90,74 1,04 1,31 126,79 1,27 5,54 19,09 4,92 16,57 59,88 2,47 5,12 15,51 2,75 147,00 22,69 4,30 35,55 27,25
2006 4,33 20,15 49,82 254,31 6,12 16,22 2,74 27,30 84,94 101,25 0,60 1,39 116,73 0,85 5,47 20,77 5,16 15,01 82,08 2,32 4,91 15,92 2,65 147,79 26,78 4,09 5,81 31,81
2007 4,35 19,82 50,40 216,07 6,04 156,91 2,28 26,83 90,53 107,02 0,60 1,17 122,40 0,82 5,48 19,20 5,26 12,13 83,83 2,49 5,46 15,43 2,72 139,03 22,16 4,06 8,51 35,40
2008 4,02 19,92 47,54 212,64 5,98 29,73 2,11 25,84 88,63 52,39 1,57 1,14 118,69 0,70 5,42 16,42 4,42 12,09 76,62 2,58 4,78 15,88 2,66 131,21 21,42 4,35 8,12 22,17
2009 3,59 18,74 29,20 166,43 6,08 22,25 2,37 19,85 85,99 74,47 1,61 0,86 122,92 0,68 5,33 11,78 5,22 10,90 85,06 87,99 4,65 16,10 2,75 111,84 21,05 4,56 3,55 59,96
2010 3,31 22,37 28,90 185,24 11,99 40,95 4,38 20,76 93,28 24,52 1,75 1,01 55,91 0,86 5,44 11,00 5,16 11,49 92,61 80,74 5,16 15,38 2,29 112,21 22,47 6,02 3,16 39,73
2011 3,73 20,62 66,45 228,63 11,94 16,27 3,65 19,60 89,08 73,19 1,69 1,04 56,35 0,97 5,50 11,07 5,55 7,92 87,84 86,40 5,49 14,95 2,25 120,75 23,08 3,83 3,29 25,82
2012 3,65 49,97 39,56 208,89 11,99 45,16 4,87 17,63 87,56 26,53 1,69 0,87 49,64 1,03 5,73 10,97 5,72 6,62 42,44 88,36 5,69 15,84 2,46 117,75 23,68 3,68 2,98 22,84
2013 4,79 144,85 12,80 156,27 11,93 43,72 4,41 19,22 86,59 48,51 1,75 0,94 44,31 0,94 5,58 10,99 7,14 5,89 40,35 92,18 5,53 11,51 2,42 100,54 24,57 3,66 2,04 25,89
2014 5,37 149,70 13,59 151,82 8,75 24,22 4,33 17,74 87,18 60,61 1,92 1,53 49,21 1,18 5,54 11,91 7,73 2,68 41,69 95,04 5,60 14,28 2,58 102,55 21,96 3,11 3,06 20,76
2015 3,26 19,28 8,97 151,44 6,06 18,49 4,57 16,39 74,64 45,42 2,12 1,37 14,77 1,23 5,59 11,12 7,54 3,19 50,98 99,43 6,06 14,23 2,90 105,71 23,28 2,71 2,67 23,22
2016 4,18 19,94 7,64 63,16 6,63 27,46 4,36 17,59 79,92 167,33 2,17 1,73 12,91 1,25 5,53 10,84 8,70 3,25 57,80 106,57 6,38 15,22 3,16 103,11 21,86 2,62 3,16 16,48
2017 4,54 21,83 82,48 78,37 6,54 59,44 4,36 18,10 83,90 93,63 2,36 2,10 15,45 1,26 5,41 11,08 8,88 3,42 62,62 108,72 6,10 16,18 3,32 108,81 27,82 2,43 3,18 18,69
2018 3,04 19,25 9,91 77,35 7,81 47,21 4,20 18,03 86,42 89,37 1,93 0,44 12,71 1,11 5,12 10,23 9,11 3,40 67,26 114,69 5,76 15,68 3,94 109,37 24,13 2,47 3,45 16,96
2019 2,85 20,68 7,51 68,74 8,50 87,00 3,82 16,08 80,06 63,42 1,92 0,45 8,03 1,25 4,91 9,97 9,10 3,58 73,64 118,72 5,42 17,31 3,94 108,91 23,62 2,40 3,44 16,52
2020 2,28 17,59 8,11 71,44 5,07 88,73 2,81 15,41 87,03 59,32 1,84 0,16 6,02 0,80 4,98 9,12 8,77 4,29 72,54 155,20 5,51 3,71 2,12 104,41 22,03 2,13 3,51 15,64

Cilji

  • zmanjšati izpuste polikloriranih bifenilov, dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
  • opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
  • zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 415 kg na 35 kg, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2020 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 75 %, največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, največji porast pa Grčija. Največje izpuste PCB v EU-27 je leta 2020 prispevala Hrvaška, najmanjše pa Ciper.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2020 v Sloveniji zmanjšali za 35 %, iz 20 g I-Teq leta 1990 na 13 g I-Teq leta 2020, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrije. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-27 v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 77 %. Največje zmanjšanje je dosegel Ciper, najmanjše pa Malta. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-27 je leta 2020 beležila Poljska, najmanjše pa Malta.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal:  benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 9 t v letu 1990 na 5 t v letu 2020. Izpusti so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 48 %. Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2020 predstavljala mala kurišča (81 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2020 v EU-27 zmanjšali za 53 %. Izpuste je najbolj zmanjšal Ciper, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-27 je leta 2020 prispevala Poljska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2020 zmanjšali iz 21 kg na 0,5 kg oziroma za 98 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2020 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (66 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2020 v EU-27 zmanjšali za 98 %. Največje zmanjšanje izpustov je dosegla Nemčija, največje povečanje je bilo zaznati na Malti. Največje izpuste HCB v EU-27 je leta 2020 prispevala Francija, najmanjše pa Ciper.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Aarhuškem protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

5. maj 2022

da

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ni podatkov

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Podatki za Evropo

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Kazalec je osnovan na uradnem poročanju Sekretariatu Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Podatki o izpustih so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo septembra tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto

Geografska pokritost:

EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.

Metodologija obdelave podatkov:

V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019.

Podatkovni viri:                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Centre on Emission Inventories and Projections (CEIP)

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections WEBDAB 1990-2020

1990-2020

septembra za predpreteklo leto

 

letno

26. oktober 2022

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

      Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2022 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2022
  2. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  3. Zakon o varstvu okolja
  4. Persistent organic pollutant emissions, Indicator Assessment, Prod-ID: IND-170-en, Also known as: AIR 002, Published 04 Sep 2020, Last modified 11 May 2021, EEA
  5. Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja, sklep Vlade z dne 15.4.2004
  6. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
  7. Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih in po njej v RS izdan Zakon o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih
  8. Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS