KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)

[ZR13] Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)
Pressures

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2019 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2019 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2019.

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.

Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2019
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (28. 07. 2021)

Prikaži podatke
PCB [indeks (1990 = 100)] dioksini in furani [indeks (1990 = 100)] PAH [indeks (1990 = 100)] HCB [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100
1991 99,73 98,52 108,62 88,66
1992 89,78 94,33 97,44 82,98
1993 84,11 89,71 88,59 83,25
1994 77,53 87,14 80,88 82,89
1995 69,90 87,16 78,75 82,73
1996 65,94 86,30 76,68 70,60
1997 61,45 87,44 73,89 73,36
1998 58,70 88,11 72,99 72,78
1999 54,71 87,97 73,44 75,48
2000 51,40 90,77 72,98 91,18
2001 48,59 103,10 83,75 100,79
2002 44,33 83,50 70,67 4,06
2003 37,13 87,92 74,13 4,30
2004 34,32 86,34 71,92 4,40
2005 32,43 98,28 83,26 4,38
2006 29,44 91,57 75,58 4,18
2007 23,92 101,28 83,92 4,13
2008 22,55 99,70 81,40 4,45
2009 19,84 90,42 75,11 4,66
2010 18,21 93,52 76,65 6,19
2011 12,21 93,83 76,41 3,97
2012 10,52 89,18 73,53 3,84
2013 9,76 89,91 75,06 3,84
2014 9,75 78,27 64,47 3,37
2015 9,36 83,81 69,59 2,96
2016 9,36 83,87 69,27 2,89
2017 8,56 81,63 66,16 2,60
2018 8,55 74,26 60,08 2,65
2019 8,54 68,70 55,43 2,54
Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (28. 07. 2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kg] Raba goriv v industriji [kg] Cestni promet [kg] Ostali promet [kg] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg] Ubežne emisije [kg] Industrijski procesi in raba topil [kg] Odpadki [kg] Kmetijstvo [kg] skupaj [kg]
1990 0,00 0,98 0,00 0,00 0,90 0 413,48 0,00 0 415,36
1991 0,00 0,88 0,00 0,00 1,17 0 412,17 0,00 0 414,22
1992 0,00 0,66 0,00 0,00 0,91 0 371,32 0,00 0 372,90
1993 0,00 0,54 0,00 0,00 0,69 0 348,11 0,00 0 349,34
1994 0,00 0,43 0,00 0,00 0,46 0 321,13 0,01 0 322,02
1995 0,00 0,50 0,00 0,00 0,36 0 289,49 0,00 0 290,35
1996 0,00 0,49 0,00 0,00 0,29 0 273,11 0,00 0 273,89
1997 0,00 0,50 0,00 0,00 0,17 0 254,57 0,01 0 255,26
1998 0,00 0,49 0,00 0,00 0,14 0 243,18 0,01 0 243,82
1999 0,00 0,50 0,00 0,00 0,15 0 226,59 0,01 0 227,25
2000 0,00 0,48 0,00 0,00 0,09 0 212,93 0,01 0 213,50
2001 0,00 0,52 0,00 0,00 0,07 0 201,22 0,01 0 201,81
2002 0,00 0,70 0,00 0,00 0,06 0 183,36 0,01 0 184,12
2003 0,00 0,62 0,00 0,00 0,06 0 153,52 0,02 0 154,21
2004 0,00 0,65 0,00 0,00 0,03 0 141,86 0,01 0 142,56
2005 0,00 0,62 0,00 0,00 0,02 0 134,05 0,01 0 134,70
2006 0,00 0,63 0,00 0,00 0,02 0 121,64 0,01 0 122,30
2007 0,00 0,65 0,00 0,00 0,02 0 98,66 0,01 0 99,34
2008 0,01 0,67 0,00 0,00 0,02 0 92,95 0,01 0 93,65
2009 0,01 0,45 0,00 0,00 0,02 0 81,95 0,01 0 82,43
2010 0,00 0,43 0,00 0,00 0,01 0 75,18 0,02 0 75,64
2011 0,01 0,45 0,00 0,00 0,01 0 50,22 0,02 0 50,71
2012 0,01 0,41 0,00 0,00 0,01 0 43,23 0,02 0 43,68
2013 0,01 0,40 0,00 0,00 0,00 0 40,12 0,02 0 40,55
2014 0,01 0,39 0,00 0,00 0,00 0 40,09 0,01 0 40,50
2015 0,01 0,34 0,00 0,00 0,00 0 38,52 0,01 0 38,87
2016 0,01 0,31 0,00 0,00 0,00 0 38,55 0,01 0 38,88
2017 0,01 0,32 0,00 0,00 0,00 0 35,23 0,01 0 35,57
2018 0,01 0,32 0,00 0,00 0,00 0 35,20 0,01 0 35,53
2019 0,01 0,31 0,00 0,00 0,00 0 35,12 0,01 0 35,45
Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019, Evropska okoljska agencija, 2021 (23. 08. 2021)

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Nizozemska [indeks (1990 = 100)] Malta [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 75,98 94,10 95,59 100,01 88,69 81,86 99,73 96,41
1992 61,13 93,09 60,61 95,96 80,44 71,07 89,78 92,68
1993 61,74 96,53 64,87 100,49 71,70 101,71 84,11 92,03
1994 56,97 96,54 54,15 100,27 64,16 71,49 77,53 90,39
1995 61,74 96,98 47,78 107,54 55,15 24,25 69,90 84,80
1996 55,84 93,30 49,61 96,61 41,91 7,60 65,94 77,38
1997 63,40 95,10 46,96 102,26 28,68 8,21 61,45 77,09
1998 63,95 93,62 39,12 98,62 15,66 8,19 58,70 73,97
1999 60,89 94,66 39,17 98,80 9,47 8,40 54,71 69,91
2000 63,90 91,43 38,19 100,53 0,60 8,20 51,40 66,88
2001 64,88 89,91 39,40 101,36 0,63 8,30 48,59 61,76
2002 66,62 90,06 39,41 96,96 0,62 8,37 44,33 56,66
2003 67,13 90,09 37,43 103,07 0,63 8,55 37,13 52,85
2004 68,90 90,16 49,18 105,83 0,63 8,45 34,32 47,56
2005 73,96 90,25 44,30 114,78 0,60 6,84 32,43 47,40
2006 74,62 90,24 45,10 118,13 0,58 6,98 29,44 46,83
2007 77,24 90,26 42,66 119,67 0,61 7,12 23,92 43,63
2008 77,08 90,25 41,96 116,08 0,58 9,01 22,55 42,20
2009 58,31 89,80 29,78 71,45 0,54 188,52 19,84 36,02
2010 73,14 89,83 34,33 84,56 0,54 188,99 18,21 37,33
2011 74,73 89,68 37,23 88,05 0,53 168,39 12,21 34,56
2012 73,75 89,26 33,90 88,34 0,58 160,62 10,52 33,03
2013 78,76 89,15 27,34 78,52 0,59 173,02 9,76 30,06
2014 77,67 88,78 28,40 76,37 0,66 161,38 9,75 28,95
2015 75,67 88,01 41,73 71,69 0,80 156,19 9,36 28,47
2016 73,61 87,42 37,61 75,33 0,74 149,29 9,36 28,50
2017 81,00 86,02 32,07 76,88 0,66 149,36 8,56 28,78
2018 67,95 85,29 32,89 76,65 0,60 144,80 8,55 30,54
2019 73,71 84,87 22,70 73,69 0,47 148,54 8,54 26,68
Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (28. 07. 2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq] Raba goriv v industriji [g I-Teq] Cestni promet [g I-Teq] Ostali promet [g I-Teq] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq] Ubežne emisije [g I-Teq] Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq] Odpadki [g I-Teq] Kmetijstvo [g I-Teq] skupaj [g I-Teq]
1990 0,57 1,55 0,33 0,00 12,37 0,00 4,12 1,30 0 20,24
1991 0,51 1,37 0,31 0,00 13,52 0,00 2,93 1,30 0 19,94
1992 0,57 1,13 0,33 0,00 12,83 0,00 2,93 1,30 0 19,09
1993 0,55 0,97 0,40 0,00 12,30 0,00 2,64 1,30 0 18,16
1994 0,54 0,85 0,46 0,00 11,72 0,00 2,77 1,30 0 17,64
1995 0,55 0,91 0,51 0,00 11,60 0,00 2,76 1,30 0 17,64
1996 0,50 0,95 0,59 0,00 11,65 0,00 2,47 1,30 0 17,47
1997 0,55 1,00 0,63 0,00 11,50 0,00 2,73 1,30 0 17,70
1998 0,58 1,00 0,54 0,00 11,56 0,00 2,86 1,30 0 17,83
1999 0,51 0,76 0,53 0,00 11,79 0,00 2,92 1,30 0 17,80
2000 0,53 0,75 0,52 0,00 11,84 0,00 3,43 1,30 0 18,37
2001 0,58 0,97 0,52 0,00 13,95 0,00 3,54 1,30 0 20,87
2002 0,61 1,22 0,53 0,00 11,00 0 2,24 1,30 0 16,90
2003 0,58 1,23 0,55 0,00 11,72 0 2,42 1,30 0 17,79
2004 0,60 1,31 0,60 0,00 11,19 0 2,47 1,30 0 17,47
2005 0,62 1,35 0,66 0,00 13,41 0 2,55 1,30 0 19,89
2006 0,64 1,25 0,72 0,00 11,84 0 2,73 1,36 0 18,53
2007 0,65 1,17 0,85 0,00 13,57 0 2,90 1,36 0 20,50
2008 0,72 1,21 1,06 0,00 13,00 0 2,89 1,30 0 20,18
2009 0,64 0,91 0,86 0,00 12,60 0 2,00 1,29 0 18,30
2010 0,65 0,94 0,88 0,00 12,75 0 2,59 1,11 0 18,93
2011 0,67 0,89 0,91 0,00 12,69 0 2,55 1,28 0 18,99
2012 0,64 0,80 0,88 0,00 12,25 0 2,23 1,26 0 18,05
2013 0,62 0,83 0,77 0,00 12,56 0 2,21 1,20 0 18,20
2014 0,49 0,94 0,70 0,00 10,39 0 2,19 1,14 0 15,84
2015 0,52 0,87 0,62 0,00 11,58 0 2,15 1,24 0 16,96
2016 0,56 0,82 0,59 0,00 11,55 0 2,17 1,29 0 16,97
2017 0,57 0,89 0,53 0,00 10,79 0 2,28 1,47 0 16,52
2018 0,56 0,90 0,46 0,00 9,54 0 2,25 1,31 0 15,03
2019 0,55 0,92 0,41 0,00 8,69 0 2,15 1,18 0 13,90
Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019, Evropska okoljska agencija, 2021 (23. 08. 2021)

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Ciper [indeks (1990 = 100)] Malta [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 99,73 103,27 100,23 103,01 102,64 94,39 98,52 96,93
1992 61,21 92,29 79,53 98,86 105,44 92,09 94,33 92,08
1993 53,30 92,34 81,28 94,06 107,88 141,54 89,71 89,55
1994 45,09 85,49 71,98 92,31 109,95 130,99 87,14 83,49
1995 46,14 88,30 69,84 96,44 111,86 116,96 87,16 78,88
1996 46,33 96,07 70,75 89,67 113,63 115,11 86,30 73,17
1997 46,56 90,98 70,38 91,07 115,27 127,31 87,44 67,51
1998 43,98 92,61 62,31 89,51 116,69 100,24 88,11 62,92
1999 41,35 91,54 60,04 85,15 118,08 100,68 87,97 55,29
2000 40,36 85,13 74,90 81,13 120,73 96,27 90,77 52,67
2001 40,56 92,06 77,77 64,24 122,13 101,59 103,10 43,60
2002 30,15 88,30 62,07 58,80 123,50 100,90 83,50 42,82
2003 29,56 97,59 66,69 63,40 32,63 101,51 87,92 36,96
2004 28,84 96,34 62,45 58,41 4,01 101,53 86,34 37,48
2005 28,54 101,18 57,89 66,53 4,05 100,24 98,28 35,83
2006 29,54 94,64 56,92 70,80 3,89 95,32 91,57 31,08
2007 29,32 91,82 53,94 78,74 4,25 96,74 101,28 29,68
2008 29,07 87,71 49,27 80,53 4,13 87,74 99,70 29,57
2009 28,94 89,48 66,85 63,41 3,93 2298,40 90,42 26,42
2010 32,68 82,30 70,50 63,18 3,78 3949,19 93,52 27,51
2011 30,41 79,05 77,33 55,11 3,70 495,62 93,83 25,98
2012 31,08 79,31 79,39 58,47 3,63 1925,03 89,18 26,15
2013 31,41 74,12 72,66 57,52 4,36 2115,12 89,91 25,01
2014 29,05 64,30 63,76 54,78 2,95 2011,92 78,27 23,59
2015 29,43 70,32 71,36 55,96 3,21 1877,16 83,81 23,78
2016 29,23 67,18 69,93 55,70 3,56 1682,99 83,87 23,42
2017 29,66 59,34 60,27 58,98 3,42 1690,84 81,63 23,54
2018 26,79 56,65 53,91 55,16 3,54 1610,02 74,26 23,10
2019 26,87 54,87 58,72 53,83 3,28 2166,45 68,70 22,49
Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (28. 07. 2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [t] Raba goriv v industriji [t] Cestni promet [t] Ostali promet [t] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t] Ubežne emisije [t] Industrijski procesi in raba topil [t] Odpadki [t] Kmetijstvo [t] skupaj [t]
1990 0,00 1,34 0,04 0,02 6,93 0 0,32 0,00 0 8,66
1991 0,00 1,22 0,04 0,02 7,93 0 0,19 0,00 0 9,40
1992 0,00 1,02 0,04 0,02 7,16 0 0,20 0,00 0 8,44
1993 0,00 0,91 0,05 0,01 6,51 0 0,18 0,00 0 7,67
1994 0,00 0,86 0,05 0,02 5,85 0 0,22 0,00 0 7,00
1995 0,00 0,91 0,06 0,02 5,62 0 0,21 0,00 0 6,82
1996 0,00 0,87 0,07 0,02 5,51 0 0,17 0,00 0 6,64
1997 0,00 0,86 0,07 0,02 5,25 0 0,20 0,00 0 6,40
1998 0,00 0,84 0,06 0,02 5,20 0 0,20 0,00 0 6,32
1999 0,00 0,78 0,05 0,02 5,30 0 0,20 0,00 0 6,36
2000 0,00 0,75 0,05 0,02 5,27 0 0,23 0,00 0 6,32
2001 0,00 0,83 0,05 0,02 6,12 0 0,23 0,00 0 7,25
2002 0,00 0,98 0,06 0,01 4,82 0 0,24 0,00 0 6,12
2003 0,00 0,93 0,06 0,01 5,13 0 0,28 0,00 0 6,42
2004 0,00 0,99 0,07 0,02 4,86 0 0,29 0,00 0 6,23
2005 0,00 1,01 0,08 0,02 5,79 0 0,31 0,00 0 7,21
2006 0,01 0,99 0,08 0,02 5,12 0 0,33 0,00 0 6,54
2007 0,01 0,92 0,10 0,02 5,88 0 0,34 0,00 0 7,27
2008 0,01 0,94 0,13 0,02 5,62 0 0,34 0,00 0 7,05
2009 0,01 0,71 0,10 0,01 5,45 0 0,23 0,00 0 6,50
2010 0,01 0,70 0,11 0,01 5,49 0 0,31 0,00 0 6,64
2011 0,01 0,67 0,12 0,01 5,47 0 0,34 0,00 0 6,62
2012 0,01 0,62 0,13 0,01 5,27 0 0,33 0,00 0 6,37
2013 0,01 0,62 0,12 0,01 5,41 0 0,33 0,00 0 6,50
2014 0,00 0,65 0,12 0,01 4,47 0 0,32 0,00 0 5,58
2015 0,01 0,59 0,12 0,01 4,98 0 0,31 0,00 0 6,03
2016 0,01 0,56 0,13 0,01 4,97 0 0,32 0,00 0 6,00
2017 0,01 0,60 0,13 0,01 4,64 0 0,34 0,00 0 5,73
2018 0,01 0,62 0,14 0,01 4,10 0 0,33 0,00 0 5,20
2019 0,01 0,61 0,13 0,01 3,72 0 0,32 0,00 0 4,80
Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019, Evropska okoljska agencija, 2021 (23. 08. 2021)

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Ciper [indeks (1990 = 100)] Finska [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 103,86 97,94 98,07 101,77 97,11 100,81 108,62 99,12
1992 76,73 78,89 53,94 95,68 101,86 101,03 97,44 89,59
1993 61,89 81,84 59,61 98,61 102,17 102,46 88,59 90,43
1994 55,56 73,70 42,30 98,66 88,42 106,84 80,88 82,28
1995 56,77 76,31 37,75 102,83 79,58 102,58 78,75 80,43
1996 59,37 84,37 40,15 95,52 71,99 108,72 76,68 81,60
1997 53,20 78,13 37,78 102,51 65,88 108,47 73,89 76,55
1998 49,77 78,47 23,84 100,01 61,97 111,83 72,99 69,35
1999 48,32 76,56 23,84 101,03 56,76 108,50 73,44 62,38
2000 44,52 68,65 31,51 66,45 45,23 97,88 72,98 55,85
2001 45,01 74,16 34,24 63,51 44,29 108,61 83,75 56,47
2002 40,46 71,43 25,48 48,38 41,68 109,48 70,67 55,46
2003 38,36 81,63 32,63 63,38 44,73 112,37 74,13 57,25
2004 36,67 80,67 30,16 51,96 35,22 113,83 71,92 56,85
2005 37,18 85,18 29,34 71,49 27,64 117,19 83,26 58,30
2006 38,31 78,12 30,21 80,26 21,26 112,27 75,58 60,40
2007 38,10 74,71 27,55 98,76 12,23 117,20 83,92 60,45
2008 38,03 74,03 25,21 109,63 7,54 115,92 81,40 60,30
2009 37,33 75,82 32,39 96,08 6,15 123,74 75,11 56,74
2010 41,12 80,70 35,68 96,51 6,43 137,81 76,65 60,62
2011 37,58 76,87 41,10 71,74 6,92 117,51 76,41 55,26
2012 38,81 75,29 43,07 90,79 7,31 129,96 73,53 57,44
2013 39,59 74,46 43,34 86,90 5,99 118,77 75,06 55,85
2014 35,17 64,59 35,11 76,94 5,04 120,26 64,47 50,63
2015 35,53 72,36 36,73 78,67 6,48 112,72 69,59 51,08
2016 36,70 69,40 37,46 78,23 4,94 125,59 69,27 52,30
2017 36,74 66,87 36,69 82,42 4,33 121,44 66,16 51,97
2018 33,58 63,25 30,03 74,35 4,92 119,27 60,08 49,96
2019 33,86 61,18 27,43 72,88 4,76 117,62 55,43 47,26
Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2021 (28. 07. 2021)

Prikaži podatke
Proizvodnja elektrike in toplote [kg] Raba goriv v industriji [kg] Cestni promet [kg] Ostali promet [kg] Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg] Ubežne emisije [kg] Industrijski procesi in raba topil [kg] Odpadki [kg] Kmetijstvo [kg]
1990 0,37 0,03 0,00 0,00 0,09 0 18,51 0,00 2,40
1991 0,33 0,02 0,00 0,00 0,10 0 16,12 0,00 2,40
1992 0,37 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,86 0,00 2,40
1993 0,36 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,94 0,00 2,40
1994 0,35 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,86 0,02 2,40
1995 0,36 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,82 0,00 2,40
1996 0,33 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,34 0,00 0,32
1997 0,36 0,02 0,00 0,00 0,10 0 14,87 0,02 0,32
1998 0,38 0,03 0,00 0,00 0,10 0 14,76 0,02 0,28
1999 0,34 0,01 0,00 0,00 0,10 0 15,28 0,01 0,40
2000 0,35 0,02 0,00 0,00 0,10 0 18,65 0,01 0,37
2001 0,38 0,02 0,00 0,00 0,12 0 20,66 0,03 0,35
2002 0,41 0,03 0,00 0,00 0,10 0 0 0,05 0,29
2003 0,38 0,03 0,00 0,00 0,10 0 0 0,06 0,34
2004 0,39 0,04 0,00 0,00 0,10 0 0 0,02 0,39
2005 0,40 0,05 0,00 0,00 0,12 0 0 0,02 0,35
2006 0,40 0,05 0,00 0,00 0,10 0 0 0,02 0,32
2007 0,41 0,04 0,00 0,00 0,12 0 0 0,02 0,29
2008 0,41 0,05 0,00 0,00 0,12 0 0 0,02 0,36
2009 0,39 0,04 0,00 0,00 0,11 0 0 0,03 0,42
2010 0,41 0,06 0,00 0,00 0,12 0 0 0,07 0,67
2011 0,41 0,05 0,00 0,00 0,12 0 0 0,07 0,20
2012 0,39 0,05 0,00 0,00 0,11 0 0 0,07 0,20
2013 0,38 0,06 0,00 0,00 0,12 0 0 0,07 0,20
2014 0,29 0,08 0,00 0,00 0,10 0 0 0,05 0,21
2015 0,31 0,08 0,00 0,00 0,11 0 0 0,04 0,10
2016 0,33 0,08 0,00 0,00 0,11 0 0 0,05 0,05
2017 0,33 0,06 0,00 0,00 0,10 0 0 0,05 0,01
2018 0,32 0,06 0,00 0,00 0,09 0 0 0,04 0,05
2019 0,31 0,05 0,00 0,00 0,09 0 0 0,05 0,05
Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije
Viri:

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019, Evropska okoljska agencija, 2021 (23. 08. 2021)

Prikaži podatke
Avstrija [indeks (1990 = 100)] Belgija [indeks (1990 = 100)] Bolgarija [indeks (1990 = 100)] Hrvaška [indeks (1990 = 100)] Ciper [indeks (1990 = 100)] Češka [indeks (1990 = 100)] Danska [indeks (1990 = 100)] Estonija [indeks (1990 = 100)] Finska [indeks (1990 = 100)] Francija [indeks (1990 = 100)] Nemčija [indeks (1990 = 100)] Grčija [indeks (1990 = 100)] Madžarska [indeks (1990 = 100)] Irska [indeks (1990 = 100)] Italija [indeks (1990 = 100)] Latvija [indeks (1990 = 100)] Litva [indeks (1990 = 100)] Luksemburg [indeks (1990 = 100)] Malta [indeks (1990 = 100)] Nizozemska [indeks (1990 = 100)] Poljska [indeks (1990 = 100)] Portugalska [indeks (1990 = 100)] Romunija [indeks (1990 = 100)] Slovaška [indeks (1990 = 100)] Slovenija [indeks (1990 = 100)] Španija [indeks (1990 = 100)] Švedska [indeks (1990 = 100)] Združeno kraljestvo [indeks (1990 = 100)] EU-28 [indeks (1990 = 100)]
1990 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
1991 97,07 97,96 89,85 91,93 101,74 68,18 174,80 95,05 99,69 101,79 98,47 95,66 129,98 99,86 95,60 86,99 124,85 100,35 81,11 89,35 99,51 103,20 90,46 72,86 88,66 72,08 100,31 97,07 98,24
1992 81,90 96,26 83,91 113,55 105,24 46,29 121,34 90,20 101,92 104,02 94,59 102,54 158,26 99,98 90,56 96,80 85,36 97,65 69,09 84,27 99,25 106,26 94,91 71,37 82,98 30,09 100,56 106,84 94,12
1993 72,43 144,74 63,24 116,42 108,40 41,74 89,87 79,95 101,97 52,49 71,61 101,92 186,72 100,37 86,22 62,33 67,44 97,89 100,34 78,36 99,85 104,39 98,34 41,08 83,25 82,71 101,04 116,79 75,52
1994 54,81 215,23 95,63 125,59 110,93 40,54 91,66 98,22 101,06 6,16 76,67 107,29 215,91 100,24 81,38 4,34 39,00 99,74 69,01 65,85 99,94 102,46 98,17 35,31 82,89 67,82 101,63 125,43 68,30
1995 51,21 286,30 95,95 90,70 112,08 41,61 83,86 143,51 99,74 5,95 73,09 102,46 245,14 100,25 76,61 4,70 42,60 306,69 19,44 60,90 100,02 125,19 102,84 35,09 82,73 54,35 101,75 130,91 67,29
1996 47,30 230,91 93,48 81,92 114,67 39,19 86,97 157,53 106,56 6,01 73,03 99,55 242,01 100,51 62,61 4,69 45,11 175,28 2,67 51,34 98,80 139,30 110,62 37,63 70,60 54,17 102,48 132,24 66,26
1997 43,04 205,26 93,94 72,75 115,52 31,02 143,30 160,63 107,82 5,31 75,55 109,33 231,51 17,04 79,46 4,66 45,91 119,80 2,76 100,14 98,67 138,45 105,70 29,67 73,36 72,15 101,55 132,26 68,21
1998 36,45 140,07 101,04 76,45 116,04 26,20 106,52 134,96 107,59 4,78 85,75 115,00 200,65 16,80 99,82 4,47 39,44 276,91 2,77 196,01 98,15 153,51 94,95 30,80 72,78 80,44 101,67 140,40 73,68
1999 31,59 102,51 89,17 67,90 117,23 17,67 72,85 128,50 106,88 4,15 90,58 112,90 146,28 16,41 35,12 4,51 22,16 286,44 3,04 153,17 97,99 146,69 115,52 29,40 75,48 68,11 101,03 3,05 69,83
2000 24,33 52,45 97,62 28,04 118,68 17,57 41,61 129,49 108,20 3,77 99,50 119,64 142,53 16,55 20,03 4,22 16,87 137,50 3,22 25,75 16,84 166,69 136,35 32,47 91,18 50,46 64,46 2,60 69,48
2001 24,43 51,58 94,67 29,06 119,58 19,56 42,32 126,07 50,98 2,97 107,67 122,42 119,45 17,17 25,90 4,93 11,32 237,40 2,45 8,85 16,81 126,73 146,86 29,59 100,79 46,02 35,62 2,30 71,35
2002 22,39 51,65 96,24 19,20 121,14 16,60 24,06 120,03 33,70 2,30 0,19 120,32 46,93 17,45 23,56 4,58 9,99 112,34 2,57 36,48 16,51 169,93 143,74 27,72 4,06 47,96 51,62 2,14 11,60
2003 21,83 49,29 109,67 13,92 39,85 15,23 26,75 133,31 27,78 1,84 0,48 121,92 11,27 17,85 24,12 4,76 10,52 132,50 2,58 10,27 16,55 2,87 164,49 34,42 4,30 55,22 87,27 1,98 8,41
2004 21,09 49,23 113,62 11,89 15,26 16,85 23,01 127,84 72,99 1,41 0,19 126,39 1,94 18,07 18,06 5,45 14,54 136,35 2,29 12,08 15,97 2,82 158,59 23,50 4,40 35,27 21,40 2,40 6,31
2005 20,12 47,79 107,72 6,36 15,22 13,62 27,79 115,95 90,74 1,04 0,53 126,79 1,27 5,54 15,50 4,92 16,55 136,77 1,65 5,12 15,52 2,75 147,03 22,65 4,38 35,55 27,27 2,30 6,18
2006 20,17 49,68 124,14 6,12 16,17 13,67 27,31 109,17 101,25 0,60 0,56 116,73 0,85 5,47 17,15 5,16 15,03 199,32 1,79 4,91 15,94 2,64 147,81 26,72 4,18 5,81 31,84 2,15 4,14
2007 19,82 50,28 120,13 6,04 156,90 11,32 26,83 131,46 107,02 0,60 0,49 122,40 0,82 5,48 15,31 5,26 12,20 222,84 1,93 5,46 15,48 2,72 139,05 22,13 4,13 8,51 35,43 1,86 4,25
2008 19,92 47,35 117,77 5,98 29,71 10,29 25,84 130,18 52,39 1,57 0,48 118,69 0,70 5,42 12,90 4,42 12,22 164,44 2,02 4,78 15,90 2,66 131,23 21,13 4,45 8,12 22,20 1,72 3,90
2009 18,72 29,06 128,90 6,08 22,23 11,65 19,84 129,92 74,49 1,61 0,32 122,92 0,68 5,33 9,28 5,23 11,02 201,58 87,50 4,65 16,16 2,75 111,86 20,70 4,66 3,55 60,01 1,13 3,54
2010 22,36 28,91 127,47 11,99 40,93 21,30 20,78 151,63 24,56 1,75 0,37 55,91 0,86 5,44 8,61 5,16 11,63 189,93 79,43 5,16 15,45 2,29 112,23 21,49 6,19 3,16 39,77 1,10 3,17
2011 20,59 66,45 128,77 11,94 16,25 17,55 19,59 143,26 73,21 1,69 0,38 56,35 0,96 5,50 8,20 5,55 8,07 182,28 85,43 5,49 15,01 2,25 120,78 22,23 3,97 3,29 25,84 0,80 3,60
2012 49,92 39,56 112,00 11,99 45,15 23,65 17,64 142,55 26,56 1,69 0,34 49,64 1,03 5,73 8,65 5,72 6,77 93,89 87,15 5,69 15,92 2,46 117,76 22,54 3,84 2,98 22,86 0,76 3,60
2013 144,77 12,81 96,55 11,93 43,71 21,25 19,21 141,51 48,51 1,76 0,36 44,31 0,94 5,58 8,13 7,14 6,07 88,84 91,29 5,53 11,59 2,42 100,60 23,24 3,84 2,04 25,92 0,65 4,78
2014 149,62 13,60 101,78 8,75 24,21 20,62 17,71 138,08 60,61 1,93 0,50 49,21 1,18 5,54 8,66 7,73 2,81 97,14 93,94 5,60 14,52 2,58 102,60 20,57 3,37 3,06 20,79 0,77 5,16
2015 19,21 8,97 104,37 6,07 18,98 21,69 16,52 130,52 45,42 2,12 0,46 14,77 1,22 5,59 8,36 7,54 3,58 116,23 98,58 6,06 14,28 2,89 105,83 21,93 2,96 2,67 23,24 0,89 2,96
2016 19,98 7,65 94,01 6,64 27,55 20,82 17,71 139,44 167,34 2,17 0,55 12,91 1,24 5,53 8,13 8,70 3,60 112,95 105,91 6,38 15,19 3,16 103,37 20,46 2,89 3,18 16,50 1,07 3,81
2017 21,89 82,49 95,82 6,55 59,42 20,74 18,16 149,62 93,63 2,36 0,64 15,45 1,25 5,41 8,01 8,88 3,94 108,57 108,25 6,10 16,10 3,32 109,09 26,33 2,60 3,21 18,71 1,17 4,04
2018 19,29 9,92 85,46 7,82 47,20 19,80 18,15 147,32 89,37 2,42 0,44 12,71 1,11 5,12 7,38 9,11 3,54 116,03 114,26 5,76 15,64 3,94 109,71 22,59 2,65 3,40 17,04 1,24 3,29
2019 20,76 7,65 14,61 8,51 46,55 17,50 16,53 136,64 63,45 2,49 0,44 8,03 1,25 4,91 7,48 9,10 3,71 121,62 117,01 5,72 17,64 3,94 109,14 22,37 2,54 3,38 16,59 1,33 3,09

Cilji

  • zmanjšati izpuste polikloriranih bifenilov, dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
  • opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
  • zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2019 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 415 kg na 35 kg, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2019 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-28 so se v obdobju 1990-2019 zmanjšali za 73 %, največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, največji porast pa Grčija. Največje izpuste PCB v EU-28 je leta 2019 prispevalo Združeno kraljestvo, najmanjše pa Ciper.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2019 v Sloveniji zmanjšali za 31 %, iz 20 g I-Teq leta 1990 na 14 g I-Teq leta 2019, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrijskih procesov in rabe topil. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Zmanjševanje izpustov dioksinov in furanov v Sloveniji po letu 2000 ni zaznati zaradi večje porabe trdnih energentov v malih kuriščih. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-28 v obdobju 1990-2019 zmanjšali za 78 %. Največje zmanjšanje je dosegel Ciper, največji porast pa Malta. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-28 je leta 2019 beležila Poljska, najmanjše pa Ciper.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal:  benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 9 t v letu 1990 na 5 t v letu 2019. Izpusti so se v obdobju 1990-2019 zmanjšali za 45 %. Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2019 predstavljala mala kurišča (77 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2019 v EU-28 zmanjšali za 53 %. Izpuste je najbolj zmanjšal Ciper, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-28 je leta 2019 prispevala Poljska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2019 zmanjšali iz 21 kg na 0,5 kg oziroma za 97 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2019 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (57 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2019 v EU-28 zmanjšali za 97 %. Največje zmanjšanje izpustov je dosegla Nemčija, največje povečanje je bilo zaznati v Estoniji. Največje izpuste HCB v EU-28 je leta 2019 prispevalo Združeno kraljestvo, najmanjše pa Ciper.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.

Metodologija

Cilji so povzeti po: Aarhuškem protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2019. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2019

aprila za predpreteklo leto

letno

28. julij 2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Kazalec je osnovan na uradnem poročanju Sekretariatu Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Podatki o izpustih so predstavljeni za obdobje 1990-2019. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo avgusta tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto

EU-28 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019.

Podatkovni viri:                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Evropska okoljska agencija

Air pollutant emissions data viewer (Gothenburg Protocol, LRTAP Convention) 1990-2019

 

1990-2019

avgusta za predpreteklo leto

 

letno

21. avgust 2021

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Datum zadnje osvežitve
15.10.2021
Avtor(ji)

Martina Logar, Nataša Kovač, Agencija RS za okolje