KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija je neto uvoznica hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva v celoti svojih potreb, še posebej ne pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu. Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, pri katerih se stopnja samooskrbe opazno znižuje. Presežki v proizvodnji se v analiziranem obdobju pojavljajo le pri mleku, govejem in perutninskem mesu, v nekaterih letih pri jajcih in medu, v zadnjih nekaj letih pa tudi pri koruzi za zrnje. Medtem pa je stopnja samooskrbe pri večini rastlinskih proizvodov na splošno nižja (krompir, zelenjava, sadje) in podvržena medletnim nihanjem (letine). Dolgoročno se zvišuje le stopnja samooskrbe z žiti, od tega pri ječmenu, rži in koruzi za zrnje, stopnja samooskrbe s pšenico pa ima rahlo padajoč trend.


Stopnja samooskrbe pove, v kolikšnem obsegu je domača proizvodnja zmožna pokrivati domačo potrošnjo v državi (zajeta potrošnja za prehrano, krmo in potrošnjo v industriji). Samooskrba, ki je nižja od 100 %, pomeni primanjkljaj, ki ga je treba pokriti z uvozom, samooskrba nad 100 % pa presežek v ponudbi oziroma domači proizvodnji.

Kazalec prikazuje stopnjo samooskrbe v Sloveniji z naslednjimi osnovnimi kmetijskimi proizvodi: meso po glavnih vrstah in skupaj, jajca, krompir, žito po glavnih vrstah in skupaj, zelenjava, sadje, mleko in med. Kazalec prikazuje stopnjo samooskrbe le po posameznih proizvodih, ne pa tudi skupne stopnje samooskrbe s hrano. Dodatno sta prikazani tudi potrošnja kmetijskih proizvodov na prebivalca za prehrano ter primerjava stopnje samooskrbe z žiti med Slovenijo in nekaterimi državami.

 

 

 


Grafi

Slika KM29-1: Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi v Sloveniji, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba:

*Začasni podatki.

Prikaži podatke
Meso, skupaj [%] Jajca [%] Žita [%] Krompir [%] Zelenjava [%] Sadje [%] Mleko, skupaj [%] Med [%]
2000 92 95 48 83 47 66 113 112
2001 100 98 46 79 39 55 117 105
2002 97 97 63 85 42 59 115 105
2003 97 104 38 64 37 56 116 97
2004 92 103 63 86 43 58 114 102
2005 88 94 60 74 45 49 113 75
2006 88 97 50 60 39 52 120 81
2007 93 95 54 70 34 49 120 78
2008 91 95 64 57 36 38 115 81
2009 83 93 57 63 37 38 114 85
2010 84 93 57 63 30 47 116 74
2011 85 96 71 63 37 46 120 85
2012 83 92 70 55 34 37 117 51
2013 82 91 55 46 33 43 118 82
2014 80 90 77 67 38 42 120 20
2015 74 93 72 59 40 47 125 71
2016 76 95 74 55 42 32 132 59
2017 81 90 63 50 38 15 134 45
2018 81 96 69 48 41 47 129 79
2019 81 95 75 47 43 30 127 44
2020 84 95 88 60 48 36 133 67
2021* 85 97 85 44 44 14 136 15
Slika KM29-2: Stopnja samooskrbe z žiti v Sloveniji, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba:

*Začasni podatki.

Prikaži podatke
Pšenica [%] Ječmen [%] Rž [%] Koruza [%]
2000 63 30 7 48
2001 58 33 18 45
2002 63 34 17 75
2003 47 24 21 38
2004 54 45 42 77
2005 48 51 36 72
2006 44 45 17 57
2007 47 53 22 58
2008 55 57 19 72
2009 48 53 22 63
2010 49 54 31 61
2011 55 68 43 82
2012 65 81 50 72
2013 47 62 75 58
2014 59 72 73 91
2015 52 73 61 87
2016 52 74 47 92
2017 46 74 61 72
2018 41 68 60 89
2019 47 74 83 96
2020 57 82 77 114
2021* 58 74 57 111
Slika KM29-3: Stopnja samooskrbe z mesom v Slovenij, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba:

*Začasni podatki.

Prikaži podatke
Meso govedi [%] Meso prašičev [%] Perutninsko meso [%]
2000 96 77 110
2001 119 81 113
2002 117 78 110
2003 107 86 114
2004 96 80 115
2005 93 70 112
2006 101 70 108
2007 101 74 114
2008 103 70 113
2009 98 55 109
2010 106 52 112
2011 110 50 113
2012 112 46 109
2013 107 40 117
2014 106 39 111
2015 99 35 103
2016 108 34 107
2017 110 38 109
2018 109 38 109
2019 103 40 111
2020 107 40 111
2021* 110 43 112
Slika KM29-4: Potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano na prebivalca v Sloveniji, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba:

*Začasni podatki.

Prikaži podatke
Meso, skupaj (ekvivalent klavne mase) [kg] Jajca [kg] Žita [kg] Krompir [kg] Zelenjava [kg] Sadje [kg] Mleko, skupaj (ekvivalent surovega mleka) [kg] Med [kg]
2000 88,50 10,80 129,80 90,20 78,50 104,50 233,20 1
2001 93 10,10 135,20 79,60 73,40 79,10 227,90 1,20
2002 88 9,60 126,20 79,80 78,70 114,90 234,60 1,20
2003 99,20 6,90 123,60 72,50 81,50 100,10 228,70 1
2004 98,60 6,20 119,50 75,80 89 128,30 235,80 1,20
2005 97,30 6,50 124 76,80 91,30 125,10 235,30 1,10
2006 94,20 7 125,50 78,90 95,60 124,40 218,90 1,40
2007 94,70 8,90 123,90 81,40 90,30 131,70 223,60 0,90
2008 96,60 10 119,20 77,50 101 151,70 234 1
2009 94,10 10,20 108,70 72 103,20 148,50 230 1,10
2010 93,70 10,20 121,10 70,30 91,80 135,20 223,70 1,10
2011 89,50 10,10 118,10 66,40 97,10 129,30 218,90 1,40
2012 88,20 9,10 115,40 63,30 95,30 113 225,90 1
2013 82,20 10,30 112,30 59,40 98,30 129,40 218,60 1,40
2014 85 9,80 119,30 62,40 103,90 131,10 219,90 1,10
2015 88,30 11,10 120,90 68,30 109,90 134,20 218,70 1,40
2016 94,20 10,70 121,40 68,50 113,40 122,70 213,20 1,10
2017 93,10 11,50 121 68 114 121,60 209,90 0,90
2018 92,60 10,90 123,30 66,50 111,40 152,50 215,50 1,10
2019 90,80 11,70 120,40 62 117,50 127,90 214 0,70
2020 87,90 10,40 116,30 63,90 118,10 129 206 0,90
2021* 89,30 10,80 115,10 63,30 115,70 108,50 204,30 0,60
Slika KM29-5: Potrošnja žita za prehrano na prebivalca v Sloveniji, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba:

*Začasni podatki.

Prikaži podatke
Pšenica [kg] Ječmen [kg] Rž [kg] Koruza [kg]
2000 101 2,10 5,60 19,10
2001 111 0,70 0,80 20,60
2002 103,40 0,70 1,20 19,10
2003 100 0,50 2,80 18,10
2004 97,10 0,60 2,80 16,60
2005 100,10 0,60 4,30 15,80
2006 101,90 0,60 4,90 15
2007 97,60 0,90 4,40 17,70
2008 94,60 0,60 4,40 16,40
2009 86 0,70 4,40 15,30
2010 100,40 0,80 3,80 13,40
2011 97,70 0,80 3 14,20
2012 95,30 0,70 2,80 14,20
2013 92,50 0,70 2,90 13,30
2014 102 0,80 3,70 9,20
2015 103,20 0,80 2,70 10,40
2016 103 0,80 2,90 11,40
2017 101,30 0,70 2,90 11,40
2018 103,80 0,90 3,20 11,30
2019 100,60 0,90 2,30 13,10
2020 98,80 0,90 1,50 11,50
2021* 99,10 1 1,20 9,90
Slika KM29-6: Potrošnja mesa za prehrano (ekvivalent klavne mase) na prebivalca v Sloveniji, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Opomba:

*Začasni podatki.

Prikaži podatke
Meso govedi [kg] Meso prašičev [kg] Perutninsko meso [kg]
2000 20,60 38,10 24,80
2001 20,20 41,30 26,10
2002 19,20 39,90 24,10
2003 23,60 42,40 24,90
2004 23,40 44,60 23,10
2005 23,60 44,20 24,70
2006 20,70 45,20 23
2007 21,10 42,10 26,10
2008 21,30 43,20 26,70
2009 20,50 40,50 28,10
2010 19,90 41,60 27,70
2011 19,80 39,60 26,20
2012 18,90 37,70 27,70
2013 18,60 35,50 24,80
2014 18,10 36,80 27
2015 19 37 28,90
2016 20 40,80 30
2017 20,80 37,60 31,10
2018 19,80 37,90 31,20
2019 20,10 36,50 30,60
2020 19,60 32,70 31,50
2021* 20,60 32,80 31
Slika KM29-7: Stopnja samooskrbe z žiti v Sloveniji in drugih državah, 2019–2020
Viri:

Eurostat, 2022; preračuni KIS

Opomba:

*Začasni podatki.

Prikaži podatke
2019 [%] 2020 [%]
Litva 403,02 520,04
Latvija 379,04 414,66
Estonija 296,54 293,92
Bolgarija 313,88 237,21
Madžarska 182,77 181,99
Hrvaška 143,15 178,27
Slovaška 150,74 167,33
Romunija 149,31 144,53
Poljska 103,70 115,72
Nemčija 106,10 105,08
Finska 123,49 100,48
Turčija 87,56 97,33
Slovenija 77,38 92,98
Grčija 62,14 65,73
Italija 49,78 50,72
Irska 53,47 42,10
Portugalska 19,56 19,66

Cilji

  • Zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe,
  • do leta 2020 povečanje stopnje samooskrbe pri naslednjih kmetijskih proizvodih in skupinah proizvodov: pšenica, krmna žita, stročnice, oljnice, krompir, vrtnine (sveže in predelane), prašičje meso, sir, skuta ter med,
  • do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe z zelenjavo na 50 %,
  • do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom na 70 %,
  • do leta 2027 doseganje in ohranjanje ustrezne stopnje samooskrbe s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

Prehransko varnost lahko države dosegajo na dva načina: preko samooskrbe ali uvoza hrane iz drugih držav. Stopnja samooskrbe prikazuje, v kolikšni meri je država samozadostna pri zagotavljanju potrebnih količin hrane, kar je zelo pomembno z vidika zagotavljanja dostopnosti hrane prebivalcem, še posebej v razmerah omejene mednarodne trgovine in večjih cenovnih nihanj na tujih trgih. Poleg tega, da predstavlja podlago za prehransko varnost, samooskrba omogoča uporabo lastnih proizvodnih virov, ohranjanje delovnih mest in obdelanost na podeželju, zmanjševanje revščine, pomembna pa je tudi z vidika zdravja in okolja. Višja stopnja samooskrbe namreč zmanjša potrebo po uvozu hrane, kar zaradi krajših transportnih poti prispeva tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja (Revizijsko poročilo …, 2021).

Slovenija spada med države, ki so neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo večinoma ne pokriva svojih potreb. Višje stopnje samooskrbe kot pri rastlinskih dosega pri živalskih proizvodih, najnižje pa so v povprečju zabeležene pri zelenjavi, sadju in krompirju. Za rastlinske pridelke so značilna precejšnja medletna nihanja stopenj samooskrbe, ki sledijo predvsem bolj ali manj obilnim letinam (skupne količine pridelka), na katere pa močno vplivajo tudi ekstremni vremenski pogoji, kot so suša, zmrzal in podobno (Travnikar in sod., 2022). Globalni megatrendi kažejo, da bo vse bolj spremenljivo podnebje v prihodnje lahko negativno vplivalo na kakovost in količino pridelane hrane ter s tem še povečalo odvisnost Slovenije od svetovnih trgov (Sadauskis in sod., 2019).

Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi in potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano sta primerjani med obdobji pred vstopom Slovenije v EU (2000–2003), po vstopu v EU (2004–2016) in obdobjem zadnjih nekaj let (2017–2021). Pred vstopom v EU je bila Slovenija v povprečju samooskrbna z mlekom in medom, skoraj popolnoma samooskrbna pa z jajci in mesom. Od posameznih vrst mesa je bila samooskrba dosežena pri govejem in perutninskem mesu, pri prašičjem mesu pa je znašala 81 %. Visoka je bila tudi povprečna samooskrba s krompirjem (78 %), medtem ko pri ostalih proizvodih ni presegala 60 %. V obdobju po vstopu v EU (2004–2016) se je opazneje znižala stopnja samooskrbe z mesom, krompirjem, sadjem in medom. Pri krompirju in sadju je vzrok v zmanjšanem obsegu pridelave in ekstremnih vremenskih razmerah, stopnja samooskrbe z mesom pa je bila nižja zaradi zmanjšanja proizvodnje prašičjega mesa. Ta je upadla zaradi počasnih strukturnih sprememb, nekonkurenčnosti ter cenovnega pritiska (cenejši uvoz prašičjega mesa). Leto zatem ko se je Slovenija pridružila EU, je bila sprejeta reforma trga sladkorja v EU, ki je povzročila zaprtje edine tovarne sladkorja. Od takrat se v Sloveniji sladkor več ne proizvaja, pred tem je bila stopnja samooskrbe s sladkorjem v povprečju 50–odstotna. V povprečju obdobja zadnjih nekaj let (2017–2021) je imela Slovenija presežke pri proizvodnji mleka ter govejega in perutninskega mesa. Precej visoko stopnja samooskrbe je bila dosežena tudi pri koruzi za zrnje (96 %) in jajcih (95 %). Največji primanjkljaj, ki ga je pokrival uvoz iz drugih držav, je bil pri sadju, zelenjavi, krompirju, prašičjem mesu in medu. V primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003), je stopnja samooskrbe v zadnjem obdobju opazneje nižja pri mesu, krompirju, sadju in medu. Največ, za več kot polovico, se je znižala samooskrba s sadjem, medom in prašičjim mesom, stopnja samooskrbe z zelenjavo, govejim ter perutninskim mesom in jajci pa je ostala na podobni ravni. Pomembneje višji sta le stopnji samooskrbe z žiti in z mlekom. Pri žitih je skozi celotno analizirano obdobje na splošno opazen naraščajoč trend stopnje samooskrbe pri vseh glavnih vrstah (rž, ječmen in koruza) razen pri pšenici.

Podatki kažejo, da Slovenija zastavljenih ciljev Strategije za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 ni dosegla. Stopnja samooskrbe z zelenjavo počasi narašča, vendar še ni presegla meje 50 %, medtem ko stopnja samooskrbe s prašičjim mesom v zadnjih letih ostaja v povprečju na 40 %.

Primerjava stopenj samooskrbe z žiti med Slovenijo in 16 članicami Evropske unije ter Turčijo nam pokaže veliko variabilnost med državami. Najvišjo stopnjo samooskrbe z žiti so imele v letu 2020 med analiziranimi članicami Baltske države: Litva (520 %), Latvija (415 %) in Estonija (294 %), katerim sta sledili Bolgarija (237 %) in Madžarska (182 %). Samooskrbne so bile tudi Hrvaška, Slovaška, Romunija, Poljska, Nemčija in Finska. Slovenija se glede samooskrbe z žiti uvršča v spodnjo tretjino (13. mesto) med analiziranimi državami (stopnja samooskrbe 93 %). Nižja stopnja samooskrbe kot v Sloveniji je bila v letu 2020 v Grčiji (66 %), Italiji (51 %), na Irskem (42 %) in na Portugalskem (20 %).

Tako kot stopnja samooskrbe, tudi potrošnja kmetijskih proizvodov za prehrano v Sloveniji med leti nekoliko niha. Trend rasti porabe je najbolj opazen pri zelenjavi, saj se je v obdobju zadnjih nekaj let (2017–2021) v primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU (2000–2003) potrošnja povečala za 48 %, in sicer iz 78 na 115 kg na prebivalca. Povečala se je tudi potrošnja sadja (+28 %; na 128 kg na prebivalca) in jajc (+18 %; na 11 kg na prebivalca). Na drugi strani se je med analiziranima obdobjema relativno najbolj zmanjšala potrošnja krompirja (–20 %; na 65 kg na prebivalca), količinsko pa poraba mleka; v obdobju zadnjih nekaj let je vsak prebivalec Slovenije v povprečju porabil 210 kg mleka v vseh oblikah, kar je 21 kg manj kot v povprečju obdobja pred vstopom v EU. Zmanjšuje se tudi poraba žit za prehrano, ta znaša v povprečju zadnjih let 119 kg na prebivalca, kar je 9 kg manj kot v obdobju pred vstopom v EU. Povprečna potrošnja mesa se je med obema analiziranima obdobjema malce zmanjšala (–2 %; na 91 kg na prebivalca), in sicer predvsem zaradi manjše porabe prašičjega mesa, medtem ko se poraba perutninskega mesa z leti povečuje in v zadnjem obdobju znaša okoli 31 kg na prebivalca.

 

 

 


Metodologija

Cilji povzeti po:

Zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe je prvi cilj slovenske kmetijske politike, naveden v Zakonu o kmetijstvu. Do leta 2020 je bilo kot splošen cilj po Strategiji za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 navedeno povečanje stopnje samooskrbe pri naslednjih kmetijskih proizvodih in skupinah proizvodov: pšenica, krmna žita, stročnice, oljnice, krompir, vrtnine (sveže in predelane), prašičje meso, sir, skuta ter med. Konkretneje sta bila opredeljena le dva cilja, in sicer:

  • do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe z zelenjavo na 50 %,
  • do leta 2020 povečati stopnjo samooskrbe s prašičjim mesom na 70 %.

 

Trenutne strateške usmeritve ne vsebujejo konkretnih ciljev glede povečanja stopnje samooskrbe s hrano v Sloveniji. V Strateškem načrtu za obdobje 2023–2027 in Resoluciji »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« se poudarja le doseganje in ohranjanje ustrezne stopnje samooskrbe s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelave varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o stopnji samooskrbe in potrošnji na prebivalca za prehrano so del bilanc proizvodnje in potrošnje, ki jih za nacionalne potrebe izračunava Kmetijski inštitut Slovenije za deset skupin osnovnih kmetijskih proizvodov (žito, zelenjava, sadje, sladkor in med, riž, krompir, jajca, meso, mleko, oljnice). Stopnja samooskrbe je izražena v odstotkih (%), potrošnja hrane na prebivalca pa v kilogramih (kg) na posamezno leto, pri čemer je potrošnja mesa prikazana v ekvivalentu klavne mase, potrošnja žita v ekvivalentu zrnja in potrošnja mleka v ekvivalentu surovega mleka. Podatki bilanc so (razen za mleko) dostopni v SI-Stat podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije po koledarskih letih za obdobje 2000–2021 in se osvežujejo na letni ravni. Novi začasni podatki so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za eno leto nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Končni podatki so v SI-Stat podatkovnem portalu dostopni novembra za preteklo poročevalsko leto.

Metodološko pojasnilo SURS: Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov

Podatki o stopnji samooskrbe in potrošnji na prebivalca pri mleku so pridobljeni iz Poročil o stanju v kmetijstvu Kmetijskega inštituta Slovenije. Bilanca mleka je enako kot za ostale kmetijske proizvode izračunana dvakrat letno, v začasni in končni obliki. Začasni podatki so predvidoma na voljo ob izdaji poročila v septembru in sicer za eno leto nazaj glede na tekoče poročevalsko leto

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Obdelava podatkov za namen kazalca ni bila potrebna.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilanca proizvodnje in potrošnje žit, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563503S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje zelenjave, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563506S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje sladkorja, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563505S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje sadja, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563508S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje mesa, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563501S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje krompirja, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563504S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje jajc, koledarsko leto, Slovenija, letno

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

SURS – SI-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563502S.px

2000–2021

Začasni podatki junija za preteklo leto, končni podatki novembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

Bilanca proizvodnje in potrošnje mleka

% (samooskrba), kg (potrošnja na prebivalca)

KIS – Poročila o stanju kmetijstva, gozdarstva in ribištva: https://www.kis.si/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/

2000–2021

Začasni podatki septembra za preteklo leto

Dvakrat letno

03.08.2022

Ne

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki bilanc kmetijskih proizvodov so na ravni EU v Eurostat podatkovni bazi trenutno na voljo le za glavne vrste žit (pšenica, ječmen, koruza za zrnje) in oljnic, in sicer za 17 držav članic EU in Turčijo v obdobju 2017–2020. Eurostat je v obdobju 1950–2013 podatke o bilancah že zbiral za več kmetijskih pridelkov (žita, oljnice, suhe stročnice, gomoljnice, zelenjavo in trajne nasade), vendar je bilo zbiranje podatkov prekinjeno zaradi vprašljive kakovosti podatkov in pomanjkanja ustrezne pravne podlage za zbiranje podatkov. Področje zbiranja podatkov bilanc na ravni EU bo urejeno z novo uredbo o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje (SAIO), ki bo predvidoma sprejeta do konca leta 2022.

Eurostatova metodologija v primerjavi z nacionalnimi bilancami proizvodnje in potrošnje žit poleg razlike v vključenih vrstah žit vključuje le kmetijske proizvode do 1. faze predelave (osnovni proizvod žita je zrnje, prva faza pridelave je npr.: moka, drobljenec, škrob, žitni kosmiči, …), medtem ko so v bilance, objavljene v SI-Stat podatkovni bazi vključeni tudi kmetijski proizvodi do 2. faze predelave (npr.: glukoza, testenine, kuskus, živila iz moke, …). Metodološke razlike med bilancama pa so tudi pri vrednotenju izgub. Zaradi metodoloških razlik v izdelavi bilanci med seboj nista neposredno primerljivi.

Eurostatovi metapodatki za bilance glavnih vrst žit: https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/apro_cbs_esms.htm

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Stopnja samooskrbe z žiti po posameznih državah EU in v Turčiji je izračunana iz razmerja med vsoto domače proizvodnje in vsoto domače potrošnje štirih glavnih vrst žit (navadna pšenica, trda pšenica, ječmen, koruza za zrnje). Domača proizvodnja vključuje vse uporabne količine žit, proizvedene v državi v določenem referenčnem obdobju, ne glede na vrsto potrošnje. Domača potrošnja žit v predelani in nepredelani obliki vključuje krmo, izgube, potrošnjo za industrijske namene, potrošnjo za nadaljnjo predelavo ter potrošnjo za prehrano.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilance glavnih vrst žit

1.000 t

Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/apro_cbs_cer/default/table?lang=en

2019–2020

Konec leta za preteklo leto

Letno

24.10.2022

Da

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 3

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Revizijsko poročilo: Zagotavljanje prehranske varnosti s pomočjo prehranske samooskrbe. 2021. Ljubljana, Računsko sodišče Republike Slovenije.
https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/Samooskrba/Samooskrba_RSP_RevizijskoP.pdf (21.9.2022)

Sadauskis R., Kolarič Š., White O. 2019. Vpliv globalnih megatrendov na stanje okolja v Sloveniji: Sklepne ugotovitve in priporočila. Bernard Vukadin (ur.). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija Republike Slovenije za okolje: 92 str.
http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionet-circle/javna/library?l=/cooperation_eeasodelovan/sloveniji_2017-2018/konno_poroilo&vm=detailed&sb=Title (19.10.2022)

Travnikar T. (ur.), Bedrač M., Bele S., Brečko J., Dvoršak H. A., Kožar M., Ložar L., Moljk B., Zagorc B. 2022. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 264 str.
https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2021_splosno__priloge_6.9.2022.pdf (26.10.2022)


Related indicators