Ključno sporočilo
Good

Pričakovana življenjska doba se je v letu 2020 skrajšala na račun epidemije Covid-19, ki je povečala umrljivost, predvsem pri starejših od 60 let. V letu 2021 je bila v Sloveniji pričakovana življenjska doba za moške 77,7 let, za ženske pa 83,8. Med EU-27 državami sta najdaljšo pričakovano življenjsko dobo žensk zabeležili Francija (86,2) in Španija (86,2). Za moške pa Švedska (81,3). Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih je v Sloveniji v letu 2021 znašala 1,8, kar je najmanj med vsemi državami EU-27.


Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov ter povprečno pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji in državah EU-27.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je povprečno število let življenja, ki ga posamezna oseba lahko pričakuje ob rojstvu, če predpostavljamo, da se umrljivost po starosti od leta opazovanja dalje ne bo spremenila.

Umrljivost dojenčkov je definirana kot razmerje med številom umrlih dojenčkov v koledarskem letu in številom živorojenih v istem letu, pomnoženo s 1.000.

Okoljski dejavniki, kot so onesnažen zrak, onesnažena voda, podnebne spremembe in pomanjkanje dostopa do čiste pitne vode ter ustrezne prehrane, lahko močno vplivajo na zdravje dojenčkov in otrok ter zmanjšajo njihovo pričakovano življenjsko dobo. Izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko povzroči respiratorne težave in bolezni, ki vplivajo na dihalni sistem dojenčkov. Pomanjkanje čiste pitne vode lahko vpliva na širjenja bolezni, kot so driska, ki so še posebej nevarne za dojenčke. Podnebne spremembe pa lahko vplivajo na naraščanje števila ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave in suše, vročinski valovi, kar negativno vpliva na zdravje in preživetje dojenčkov. Zato je pomembno, da varujemo okolje. To vključuje tako ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, varovanje vodnih virov, izboljšanje kakovosti zraka, zagotavljanje čiste pitne vode  ter spodbujanje uživanja trajnostne in zdrave prehrane.

Skrb za okolje in zmanjšanje negativnih vplivov, ki jih povzročajo naše dejavnosti, bo pomagalo ustvariti bolj zdravo in trajnostno okolje za dojenčke in otroke, kar bo prispevalo k povečanju njihove pričakovane življenjske dobe ter izboljšanju njihovega zdravja in blaginje.


Grafi

Slika SE04-1: Pričakovana življenjska doba, Slovenija, 2012-2021
Viri:

Eurostat, 2021

Prikaži podatke
Moški [leta] Ženske [leta] Skupaj [leta]
2012 77,10 83,30 80,30
2013 77,20 83,60 80,50
2014 78,20 84,10 81,20
2015 77,80 83,90 80,90
2016 78,20 84,30 81,20
2017 78,20 84 81,20
2018 78,50 84,40 81,50
2019 78,70 84,50 81,60
2020 77,80 83,40 80,60
2021 77,70 83,80 80,70
Slika SE04-2: Pričakovana življenjska doba, Slovenija in EU-27, 2021
Viri:

Eurostat, 2021

Prikaži podatke
Moški [leta] Ženske [leta]
Francija 79,30 86,20
Španija 80,40 86,20
Italija 80,50 84,90
Švedska 81,30 84,90
Luksemburg 80,50 84,80
Finska 79,30 84,60
Portugalska 78,50 84,40
Belgija 79,40 84,30
Irska 80,50 84,30
Malta 80,80 84,30
Slovenija 77,70 83,80
Avstrija 78,80 83,70
Ciper 79,20 83,40
Danska 79,60 83,30
Nemčija 78,40 83,30
Nizozemska 79,70 83
Grčija 77,40 82,90
Estonija 72,70 81,40
Češka 74,10 80,50
Hrvaška 73,60 79,80
Poljska 71,60 79,60
Litva 69,50 78,80
Slovaška 71,20 78,20
Latvija 68,20 78
Madžarska 70,70 77,80
Romunija 69,20 76,60
Bolgarija 68 75,10
Slika SE04-3: Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih, Slovenija, 1977-2021
Viri:

SURS, 2021

Prikaži podatke
umrljivost dojenčkov [št.]
1977 17,60
1978 16,60
1979 15,40
1980 15,30
1981 13,10
1982 14
1983 13,90
1984 13,90
1985 13
1986 11,90
1987 11,10
1988 10
1989 8,10
1990 8,40
1991 8,20
1992 8,90
1993 6,80
1994 6,50
1995 5,50
1996 4,70
1997 5,20
1998 5,20
1999 4,50
2000 4,90
2001 4,20
2002 3,80
2003 4
2004 3,70
2005 4,10
2006 3,40
2007 2,80
2008 2,40
2009 2,40
2010 2,50
2011 2,90
2012 1,60
2013 2,90
2014 1,80
2015 1,60
2016 2
2017 2,10
2018 1,70
2019 2,10
2020 2,20
2021 1,80
Slika SE04-4: Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih, Slovenija in EU-27, 2021
Viri:

Eurostat, 2021

Prikaži podatke
Umrljivost dojenčkov na 1000 živorojenih [št.]
Bolgarija 5,60
Romunija 5,20
Slovaška 4,90
Malta 3,90
Poljska 3,90
Hrvaška 3,80
Francija 3,70
Grčija 3,50
Madžarska 3,30
Nizozemska 3,30
Irska 3,20
EU-27 3,20
Danska 3,10
Litva 3,10
Luksemburg 3,10
Nemčija 3
Belgija 2,90
Avstrija 2,70
Ciper 2,70
Latvia 2,70
Španija 2,50
Portugalska 2,40
Italija 2,30
Češka 2,20
Estonija 2,20
Finska 1,80
Slovenija 1,80
Švedska 1,80

Cilji

  • povečevanje blaginje in kakovosti življenja,
  • podaljševanje pričakovane življenjske dobe,
  • prilagajanje družbenih podsistemov spremenjeni starostni strukturi prebivalstva,
  • zagotavljanje dostopne in kvalitetne zdravstvene storitve,
  • zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Do leta 2019 je opazno podaljševanje trajanje življenja, v zadnjih dveh letih pa se je pričakovana življenjska doba skrajšala za približno 1 leto. Upad je posledica epidemije COVID-19, saj se je v obeh letih epidemije povišala umrljivost, predvsem v starostni skupini nad 60 let. Slovenija je ena izmed dvanajstih držav v EU, kjer se v letu 2021 pričakovana življenjska doba ni skrajšala.  V letu 2021 je pričakovana življenjska doba pri moških znašala 77,7 let, pri ženskah pa 83,8. Razlika med spoloma ostaja visoka zaradi visokih razlik v stopnjah umrljivosti, zlasti po 60. letu starosti (UMAR, 2023).

Najdaljšo pričakovano trajanje življenja žensk med državami EU-27 sta v letu 2021 imeli Francija (86,2) in Španija (86,2). Sledili sta jim Švedska (84,9) ter Italija (84,9). Najkrajšo življenjsko dobo za ženske pa so zabeležili v Bolgariji (75,1) ter Romuniji (76,6). Pri moških je Švedska imela  najdaljšo pričakovano življenjsko dobo, in sicer 81,3 leta. Sledili so jim Malta (80,8), Irska (80,5), Luksemburg (80,5) in Italija (80,5). Najkrajšo pričakovano življenjsko dobo pa sta imeli Bolgarija (68) in Latvija (68,2). Pričakovana življenjska doba odraža predvsem stanje na področju zdravstva, v njeni vrednosti pa so izraženi tudi rezultati mnogih drugih dejavnikov, kot so način življenja, prehranjevalne navade in sociološki vzroki.

V letu 2021 je umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih v Sloveniji znašala 1,8. Umrljivost dojenčkov v Sloveniji se je od leta 1977 močno zmanjšala. Takrat je namreč znašala 17,6. V 80-ih letih je upadla na 8,1, v 90-ih pa na 4,5. V začetku 21. stoletja je umrljivost dojenčkov še naprej upadala do leta 2012 (1,6), kadar je dosegla do sedaj najnižjo raven (enaka vrednost le še v letu 2015). V zadnjih letih je moč opaziti manjše spremembe in stagnacijo.

Slovenija je leta 2021 med državami članicami EU-27 imela najmanjšo umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih (skupaj s Finsko in Švedsko). Najvišjo umrljivost pa so zabeležili v Bolgariji (5,6), Romuniji (5,2) ter Slovaški (4,9).


Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS, 2017).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki za umrljivost dojenčkov so v kazalcu prikazani za obdobje 1977-2021. Podatki se zbirajo letno.

Podatki o umrlih se v Sloveniji zbirajo z obrazci, ki jih izpolnjujejo v oddelkih za upravne notranje zadeve pri upravnih enotah. Podatki o vzroku smrti se zbirajo z obrazci, ki jih izpolnjujejo zdravniki – mrliški ogledniki ali obducenti. Podatke o umrlih je do konca leta 1999 zbiral in obdeloval Statistični urad RS, od 1. 1. 2000 dalje pa jih obdeluje Inštitut za varovanje zdravja RS, od katerega Statistični urad RS prevzema letno bazo individualnih podatkov o umrlih v elektronski obliki.

Podatki se zbirajo po kraju dogodka, rezultati pa se objavljajo po stalnem ali začasnem prebivališču umrlega, oziroma od leta 2008 dalje po prebivališču umrlega, glede na statistično definicijo prebivalstva, objavljeno leta 2008. Tablica umrljivosti ali življenjska tablica je tabelarni prikaz intenzivnosti umiranja in njene razporeditve po starosti.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatek o umrlih dojenčkih na 1000 živorojenih je izračunan kot razmerje med številom umrlih dojenčkov v koledarskem letu in številom živorojenih v istem letu, pomnoženo s 1000.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Umrljivost dojenčkov

Število umrlih dojenčkov/število živorojenih, pomnoženo s 1000

SURS, 2021

1977 - 2021

Junija za preteklo leto

Letno

31.05.2023

Da

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o umrljivosti dojenčkov se nanašajo na leto 2021. Podatki o pričakovani življenjski dobi so vzeti za obdobje 2012 – 2021. Eurostat zbira podatke na letni ravni, pridobi jih iz statističnih uradov posameznih držav.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatek o umrlih dojenčkih na 1000 živorojenih je izračunan kot razmerje med številom umrlih dojenčkov v koledarskem letu in številom živorojenih v istem letu, pomnoženo s 1000. Pričakovano trajanje življenja izračunamo s pomočjo tablic umrljivosti za eno koledarsko leto ali za več koledarskih let, skupaj in za vsak spol posebej.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Pričakovana življenjska doba

V letih

Eurostat, 2021

2012 - 2021

Julija za preteklo leto

Letno

31.05.2023

Da

Umrljivost dojenčkov

Število umrlih dojenčkov/število živorojenih, pomnoženo s 1000

Eurostat, 2021.

2021

Julija za preteklo leto

Letno

31.05.2023

Da

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators