[ZD16] Vsebnost dioksinov v človeškem mleku
Ključno sporočilo
Koncentracija dioksinov v človeškem mleku je v Sloveniji nizka in primerljiva s koncentracijami v sosednjih državah. Dolgoročne vsebnosti dioksinov v človeškem mleku bo mogoče spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni biomonitoring na nacionalni ravni.
Definicija
Kazalec prikazuje koncentracijo dioksinov v človeškem mleku v Sloveniji in Evropi.
Dioksini so skupina obstojnih organskih kemikalij, ki nastajajo v naravi (npr. pri zgorevanju lesa), lahko pa nastajajo tudi pri različnih dejavnostih, kot so kemijske sinteze (npr. proizvodnja klorofenola, proizvodnja kloriranih herbicidov in sredstev za zaščito lesa), zgorevanje goriva v avtomobilih, sežiganje plastike (npr. polivinil klorida), sežiganje lesa, industrijsko beljenje papirja s klorom in sežiganje odpadkov pri temperaturah nižjih od 1100oC. Pogosto se pojavljajo kot nečistote v drugih kemikalijah. Obče so prisotni v okolju, živilih z veliko vsebnostjo maščob in predmetih splošne rabe. Dioksini so skupina 75 kemikalij, kemijsko znanih kot dibenzodioksini. Tertaklorodibenzodioksin (TCDD) je najbolj strupena umetno narejena snov. Med zaskrbljujoče učinke spadajo imunotoksičnost, vplivi na razvoj centralnega živčnega sistema, motenje hormonskega ravnovesja in rakotvornost. Veliko nevarnost predstavljajo tudi poliklorirani bifenili (PCB). Gre zelo toksične snovi, ki se zelo počasi razkrajajo, poleg tega so sposobne bioakumulacije v živih organizmih. PCB so ekstremno nevarni, toksični, rakotvorni in izjemno trajni organski kemični odpadki.
Iz koncentracije dioksinov v človeškem mleku je možno oceniti izpostavljenost dojenih otrok obstojim organskim onesnaževalom v prvih mesecih življenja. Pri tem predstavlja človeško mleko edini in najpomembnejši vir za oceno izpostavljenosti dioksinom, saj se ti akumulirajo v maščobah. Poleg človeškega mleka sta lahko možna vira izpostavljenosti v tem starostnem obdobju tudi zrak in v manjši meri otroške plenice. Ocena izpostavljenosti predstavlja nujen element za izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi.
Grafi
Horvat M., Mazej D., Snoj Tratnik J., Osredkar J., Krsnik M., Lapajne S., Harlander D., Miljavec B., Kobal A.B., 2010.
| mesto vzorčenja - podeželje | mesto vzorčenja - mesto | mesto vzorčenja - onesnaženo s PCB | - | srednja vrednost | 95 percentil | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| TEQ | pg/g maščob | 3.7 | 6.8 | 7.6 | 6.1 | 8.6 |
ENHIS, 2009
| Nizozemska | Nemčija | Finska | Norveška | Hrvaška | Madžarska | Češka | Slovaška | Španija | Ukrajina | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1988 | pg/g maščob | 39.4 | 37.3 | 24.6 | 19.2 | 13.2 | 10.6 | ||||
| 1993 | pg/g maščob | 26.2 | 19.4 | 19.3 | 13.1 | 12.6 | 9.5 | 16.7 | 15.8 | 26.1 | 13.8 |
| 2002 | pg/g maščob | 18.3 | 11.8 | 9.4 | 7.3 | 6.4 | 6.8 | 7.8 | 9.1 | 11.9 | 10.1 |
| 2007 | pg/g maščob | 4.9 | 8.3 | 6.5 |
ENHIS, 2009
| 1972 | 1974 | 1976 | 1978 | 1979 | 1980 | 1984 | 1988 | 1990 | 1991 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| DDE | µg/g maščob | 2.5 | 1.8 | 1.5 | 1.27 | 1.13 | 1.055 | 0.5 | 0.48 | 0.369 | 0.255 |
| DDT | µg/g maščob | 0.69 | 0.47 | 0.34 | 0.27 | 0.21 | 0.185 | 0.061 | 0.047 | 0.042 | 0.036 |
| PCBs | µg/g maščob | 1.09 | 0.81 | 0.91 | 0.88 | 0.79 | 0.78 | 0.6 | 0.65 | 0.51 | 0.41 |
| HCB | µg/g maščob | 0.13 | 0.22 | 0.11 | 0.12 | 0.12 | 0.125 | 0.037 | 0.04 | 0.033 | 0.027 |
| PCN | ng/g maščob | 3.08 | 1.73 | 1.23 | 0.89 | 0.71 | 0.5 | ||||
| PBDEs | ng/g maščob | 0.07 | 0.28 | 0.48 | 0.72 | 1.21 | |||||
| Skupni TEQs (PCDD/PCDF/PCB) | Indeks (1972=100) | 100 | 77 | 52 | 39 | 44 | 42 | 32 | |||
| 1992 | 1994 | 1996 | 1997 | 2007 | |||||||
| DDE | µg/g maščob | 0.227 | 0.199 | 0.164 | 0.129 | 0.004 | |||||
| DDT | µg/g maščob | 0.022 | 0.012 | 0.014 | 0.014 | 0.07 | |||||
| PCBs | µg/g maščob | 0.38 | 0.416 | 0.367 | 0.324 | 0.085 | |||||
| HCB | µg/g maščob | 0.031 | 0.015 | 0.014 | 0.012 | ||||||
| PCN | ng/g maščob | 0.48 | |||||||||
| PBDEs | ng/g maščob | 2.15 | 3.11 | 4.01 | 3 | ||||||
| Skupni TEQs (PCDD/PCDF/PCB) | Indeks (1972=100) | 40 | 28 | 12.8 |
Cilji
Mejne vrednosti dioksinov v živilih so sicer urejene z EU zakonodajo, vendar ne veljajo za človeškem mleko, zato je potrebno ocenjevati izpostavljenost dioksinom žensk in otrok ter izdelati ocene tveganja za zdravje:
- Ocena izpostavljenosti dioksinom žensk in prvorojenih otrok v obdobju, ko so izključno dojeni
- Ocena tveganja za zdravje otrok ter priprava priporočil za zmanjševanje tveganja (ozaveščanje in obveščanje javnosti)
- Zaščita zdravja ljudi in varstvo okolja pred nevarnimi obstojnimi organskimi onesnaževali (uveljavitev previdnostnega načela)
Zaradi strupenosti dioksinov in zaskrbljujočih učinkov pri dolgotrajni izpostavljenosti je pomembno zmanjševanje izpostavljenosti do najmanjše, praktično dosegljive meje.
Komentar
Podatki kažejo na precejšnje razlike v koncentracijah dioksinov v človeškem mleku v različnih evropskih državah kot tudi občutno zmanjševanje koncentracij v obdobju 1988 – 2007, in sicer za približno 5 % na leto. Nedavne koncentracije v sodelujočih državah znašajo od 4-10 pg/g maščobe. To zmanjševanje koncentracij je najverjetneje posledica prepovedi proizvodnje oziroma uporabe in izboljšanje učinkovitosti zažiganja odpadkov. Ocene tveganja narejene v populacijah z večjo izpostavljenostjo dioksinom in PCB so pokazale, da je tveganje za razvoj raka tudi pri večjih koncentracijah majhno. Medtem, ko so v Sevesu v Italiji po industrijski nesreči, kjer je prišlo do izpusta dioksinov, ugotovili porast razvojnih motenj zobovja, spremenjeno razmerje med spoloma in porast nekaterih vrst raka, je potrebno upoštevati, da je v tem primeru šlo za zelo visoke izpostavljenosti.
Iz švedskih podatkov ugotavljamo upad koncentracij vseh »klasičnih« obstojnih organskih onesnaževal v človeškem mleku in ekspotencialni porasti polibrominiranih bifenil etrov (PBDE).PBDE so skupina strukturno sorodnih kemikalij, ki so kemijsko podobne PCB. Proizvodnja in uporaba PBDE je zadnjih 30 let v porastu. Uporabljajo se kot zaviralci gorenja v električnih in elektronskih napravah, gumiranih električnih žicah, v električnih in elektronskih napravah, poliuretanski gumi, oblazinjenem pohištvu, talnih oblogah, računalnikih, gradbenem materialu. V predmetih splošne rabe je vsebnost PBDE od 3-35%. Iz predmetov splošne rabe prehajajo v okolje, tako da so v okolju (zraku, vodi, tleh) in živilih (ribah, mesu, mlečnih izdelkih) obče prisotni.
Razlike med neonesnaženim področjem, kot je podeželje in mesto ter s PCB onesnaženim področjem (slika ZD 16-1), so pričakovane. Dioksini so vedno prisotni v mešanicah PCB in je zato pričakovati, da bo vsebnost dioksinov v mleku večja na področjih, onesnaženih s PCB. Čeprav za Slovenijo nimamo rezultatov za dioksine, ampak le vsoto dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB, je njihova srednja vrednost 6,1 TEQ pg/g maščob primerljiva z nedavno izmerjenimi vrednostmi za dioksine v drugih državah. Ker gre pri slovenskih rezultatih za vsoto treh skupin kemikalij sklepamo, da je vsebnost dioksinov v človeškem mleku verjetno še nižja kot v ostalih evropskih državah. Da bi lahko ovrednotili dejansko izpostavljenost dioksinom, bi potrebovali podatke zgolj o dioksinih.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi z obstojnimi organskimi onesnaževali za obdobje od leta 2009 do leta 2013 v skladu s Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih, Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in sprememba Direktive 79/117/EGS, Development of national human biomonitoring programme in Slovenia (Perharič, Vračko, 2012), Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development
Izvorna baza podatkov oz. vir: Monitoring kemikalij v organizmih
Skrbnik podatkov: Institut Jožef Stefan
Datum zajema podatkov za kazalec: september 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Koncentracije dioksinov v materinem mleku so podane z enoto TEQ (toxic equivalents) (v pg/g maščob). TEQ je faktor toksične ekvivalentnosti, s katero izražamo toksičnost mešanice dioksinov. TEQ predstavlja osnovo za izdelavo ocene tveganja. Poleg vsebnosti dioksinov, izražene v TEQ, je v grafu podana tudi srednja vrednost ter 95-percentil. Srednja vrednost označuje vrednost, ki število podatkov v nizu razdeli na dva enaka dela, 95 – percentil pa predstavlja vrednost, pod katero se nahaja 95 % vseh meritev.
Podatki so predstavljeni za obdobje 2009-2010. Dioksini, furani in dioskinom podobni PCB so bili analizirani v sestavljenih vzorcih mleka. To pomeni, da so bili združeni vsi vzorci za posamezno področje. Prvorodke, ki so sodelovale v preiskavi so darovale 80 ml mleka, ki je bilo do analize shranjeno pri <-20oC. Vzorčenje je potekalo na treh različnih področjih: podeželsko (Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Pivka, Logatec z okolico) 20 vzorcev, mestno okolje (Ljubljana) 51 vzorcev , okolje, onesnaženo s PCB (Bela Krajina), 38 vzorcev. Predstavljeni rezultati predstavljajo srednjo vrednost vseh vzorcev na posameznih območjih.
Podatki se nanašajo na vsoto dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB in ne zgolj na dioskine, vendar so glede na nizko izpostavljenost kljub temu uporabni kot zagotovilo, da je vsebnost dioksinov v človeškem mleku mater starih 20-35 let nizka, saj je tudi koncentracija na onesnaženem področju (Bela Krajina) relativno nizka v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Metodologija obdelave podatkov: PCDD in PCDF so analizirali z modificirano metodo EPA 1613B z mejo detekcije 0,02 pg/g maščobe in mejo kvantifikacije 0,05 pg/g maščobe za tetra do okta PSDD/F ter za OCDD/F z mejo detekcije 0,05 pg/g maščobe in mejo kvantifikacije 0,1 pg/g maščobe. Dioksinom podobne PCB so analizirali z modificirano metodo metodo EPA 1668 A13B z mejo detekcije 0,05 pg/g maščobe in mejo kvantifikacije 0,1 pg/g maščobe.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti:Neinvazivno pridobivanje vzorcev; koncentracija v materinem mleku je dober nadomestni označevalec izpostavljenosti dojenčkov v najzgodnejšem življenjskem obdobju; kazalec predstavlja kumulativno izpostavljenost žensk, ker se POPs kopičijo v tkivih, bogatih z maščobo. Laboratorijske analize so bile preverjene z medlaboratorijskimi primerjavami. Avtorji zagotavljajo, da so negotovosti minimalne.
Slabosti:Meritve so bile opravljene v sestavljenih in ne posamičnih vzorcih; raziskovalci so imeli precejšnje težave pri naboru preiskovank. PCDD, PCDF in dioksinom podobni PCB so v poročilu predstavljeni kot vsota in ne posamično, zato je možna zgolj predstavitev vseh treh in ne izključno dioksinov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki niso na voljo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 3
Relevantnost: 3 (podatki se nanašajo na vsoto dioksinom podobnih PCB, dioksinov in furanov in ne zgolj na dioksine)
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 3 (trenutno ni možna, vendar bo možna, če se bo biomonitoring nadaljeval in se vsakih nekaj let ponovil na istem geografskem področju)
Prostorska primerljivost: 3 (iz podatkov ni možno ugotoviti ali je vzorčenje potekalo na močno onesnaženem območju v okolici Semiča ali v dolini reke Krupe ali v s PCB neonesnaženih krajih Bele Krajine)
Podatki za druge države
Izvorna baza podatkov oz. vir: Projekt ENHIS (The European Environment and Health Information System) - Persistent Organic Pollutants (POPs) in Human Milk.
Skrbnik podatkov: Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO).
Datum zajema podatkov za kazalec: 1971 – 2008
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:V skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije za biomonitoring obstojnih organskih onenaževal v materinem mleku.
Metodologija obdelave podatkov: TEQ (toxic equivalents) predstavljajo dogovorjeni način podajanja rezultatov za dioksinom podobne PCB, PCDD in PCDF v skladu z metodologijo Svetovne zdravstvene organizacije. Koncentracije dioksinov v materinem mleku so podane z enoto TEQ (toxic equivalents) (v pg/g maščob). TEQ je faktor toksične ekvivalentnosti, s katero izražamo toksičnost mešanice dioksinov. TEQ predstavlja osnovo za izdelavo ocene tveganja.
Geografska pokritost: Belgija, Češka, Finska, Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška, Španija, Švedska, Ukrajina.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Neinvazivno pridobivanje vzorcev; koncentracija v materinem mleku je dober nadomestni označevalec izpostavljenosti dojenčkov v najzgodnejšem življenjskem obdobju; kazalec predstavlja kumulativno izpostavljenost žensk, ker se POPs kopičijo v tkivih bogatih z maščobo.
Slabosti:Meritve so bile opravljene v sestavljenih in ne posamičnih vzorcih
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost : Predstavljeni podatki so kvalitetni, reprezentativni, in analizirani v akreditiranih laboratorijih.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki niso na voljo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 3 (v četrti fazi leta 2007 so sodelovale samo štiri države)
Prostorska primerljivost: 3 (v četrti fazi leta 2007 so sodelovale samo štiri države)
Drugi viri in literatura:
- Brouwer A, Ahlborg FX, van Leeuwen R, Feeley MM. (1998). Report of the Who working group on the assessment of health risks for human infants from exposure to PCDDS, PCDFS and PCBS. Chemopshere, 37: 1627-43.
- ENHIS, 2009. Persistent Organic Pollutants (POPs) in Human Milk. 2009, World Health Organization, Europe.
- Gill U, Chu I, Ryan JJ in Feely M. (2004) Polybrominated diphenyl ethers: human tissue levels and toxicology. Rev Environ Contam Toxicol. 183:55-97.
- Horvat M., Mazej D., Snoj Tratnik J., Osredkar J., Krsnik M., Lapajne S., Harlander D., Miljavec B., Kobal A.B.(2010). Monitoring kemikalij v organizmih 2007 – 2009. Zaključno poročilo. Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana.
- Nacionalni izvedbeni načrt za ravnanje z obstojnimi z obstojnimi organskimi onesnaževali za obdobje od leta 2009 do leta 2013 v skladu s Stockholmsko konvencijo obstojnih organskih onesnaževalih
- Perharič L. Vračko P. Developmentof national human biomonitoring programmein Slovenia. Int J Hyg Environ Health.2012; 215(2): 180-184.
- Timbrell J. (2008) Paradoks strupa – Kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana.
- Unece, 2009. Protokol iz leta 1979 h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja glede kontrole emisij obstojnih organskih onesnaževal. UNECE, Geneva.
- Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS. 2004. Evropski parlament, Svet, 850/2004.
- Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ES o obstojnih organskih onesnaževalih. 2005. Uradni list Republike Slovenije, 4/2005.
- Weissmüller GA, Eckard R, Dobler L, Gunsel A, Oganowski M, Schroter-Kermani C. (2007). The Environmental Specimen Bank for Human Tissues as part of the German Environmental Specimen Bank. International Journal on Hygiene and Environmental Health. May 22;210(3-4):299-305.
- Wilhelm M. Ewers U, Schultz C. (2003). Revised and new reference values for some persistent organic pollutants (POPs) in blood for human biomonitoring in environmental medicine. Int J Hyg Environ Health 206: 223-229.
- Zakon o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih. 2004. Uradni list Republike Slovenije, 32/2004.