Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje. S kazalcem posredno spremljamo podnebne spremembe.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največje odstopanje od srednje obdobne vrednosti za dolgoletno obdobje 1960 - 2011, ki znaša 217 cm, je bilo 15 cm.

V opazovanem obdobju izkazuje višina morja na slovenski obali gibanje v smeri zviševanja, kar je še posebej opazno zadnje desetletje. V celoti je zviševanje višine morja še vedno enakega velikostnega reda kakor v Sredozemlju, 1 mm/leto. Po ocenah UNEP (2001) naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100.

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 398-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 cm, povprečno za okoli 9 cm. Najvišja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Do poplav morja prihaja večinoma v jesensko-zimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih, povprečno nekaj več kot osemkrat letno in največ 31-krat v letu. Poplave so posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih povzročita zlasti padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in pojav resonance dolgoperiodičnega 23-urnega valovanja (seischi), kar je značilnost relativno zaprtega jadranskega morja.

Urbana slovenska obala je prilagojena na sedanje razmere, ko morje največ nekajkrat v letu poplavi niže ležeče predele. Najbolj ogroženo je mesto Piran, kjer je ob vsakoletnih poplavah morja prizadeta površina 3,5 km2 in 22 ljudi. Ob izjemnih poplavah bi bilo prizadeto območje 7,7 km2 in 1.266 ljudi. Predvideno zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb bo zahtevalo raznovrstno prilagajanje.