Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje. S kazalcem posredno spremljamo podnebne spremembe.

V Koprskem zalivu opazujemo spremenljivost višine morja od leta 1960. Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin
morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največji odmik od srednje vrednosti za dolgoletno obdobje 1960–2012, ki
znaša 217 cm, je bil 15 cm leta 2010.

Višina morja na slovenski obali je vse večja, kar je opazno posebno v zadnjem desetletju. V celoti je to zviševanje še vedno enakega velikostnega reda
kakor v Sredozemlju, 1 mm/leto. Po ocenah UNEP (2001) naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100. Pri globalni oceni
se večji delež zviševanja gladine pripisuje raztezanju morij zaradi njihove povišane temperature.

Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in lege merilne postaje Koper v njegovem severnem delu lahko ugotavljamo, da je zviševanje gladine morja ob
slovenski obali predvsem posledica pogostosti vremenskih sprememb.

Nadpovprečno visoke plime povzročajo predvsem padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in resonanca dolgoperiodičnega 23-urnega valovanja (seischi),
pa tudi precejšnja zaprtost Jadranskega morja.

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 398-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja (300 cm), povprečno za okoli 9 cm. Največja izmerjena višina
morja je bila 394 cm. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno nekaj več kot osemkrat letno in največ
31-krat v letu ter so posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih povzročajo zlasti vremenske razmere.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere
in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.