Ključno sporočilo
Neutral

V obdobju 1960-2019 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 cm, v povprečju za 1,8 mm/leto oziroma v zadnjih 20 letih v povprečju 4,4 mm/leto. Ocenjuje se, da v zadnjem obdobju poleg globalnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višine morja pogosteje kot običajno vplivajo vremenske razmere v regiji. Ob slovenski obali in v Jadranu se v zadnjih dvajsetih letih višina morja zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda. V primeru, da bi izostala infrastrukturna prilagajanja, lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale. Ocenjuje se, da se bo višina morske gladine evropskih morij povišala za 20 do 80 cm. Pogostost poplav bo zato večja za faktor 10 -100.


Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin morja v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje, najvišjo letno višino morja v Kopru za obdobje 1963-2019, pojavljanje ekstremnih višin morja v Sloveniji v obdobju 1960-2019, pričakovane spremembe relativne morske gladine do leta 2100 ter povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine do leta 2100.

S kazalcem posredno spremljamo vpliv podnebnih sprememb na gibanje gladine morja. Globalni dvig gladine morja je v največji meri pod vplivom globalnih podnebnih sprememb, vpliva pa tudi na gladino evropskih morij. Evropska gladina morja se spremlja s pomočjo satelitskih meritev, ki odražajo prispevek globalnih podnebnih sprememb, ter s pomočjo meritev na obalnih merilnih postajah. Odražajo lokalno gibanje gladine morja, ki je pomembna za razvoj regionalnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam.


Grafi

Slika MR02-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper, 1960-2019
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020 (6. 04. 2021)

Prikaži podatke
srednja letna višina [cm] maks. srednja mesečna višina v letu [cm] min. srednja mesečna višina v letu [cm] srednja letna višina [indeks (1960 = 100)]
1960 218,25 238 190 100
1961 216,25 232 200 99,08
1962 213,08 233 199 97,63
1963 219,17 237 210 100,42
1964 210,50 225 189 96,45
1965 216,58 231 208 99,24
1966 219,75 236 206 100,69
1967 214,17 225 202 98,13
1968 215,33 233 205 98,66
1969 214,11 226 204 98,10
1970 219,67 240 212 100,65
1971 215,58 224 201 98,78
1972 214,75 220 203 98,40
1973 212,58 220 200 97,40
1974 216,08 230 204 99,01
1975 212,17 221 204 97,21
1976 215,17 231 199 98,59
1977 215,83 225 204 98,89
1978 217,25 227 204 99,54
1979 216,25 228 191 99,08
1980 216,83 234 204 99,35
1981 217 240 203 99,43
1982 216,25 231 205 99,08
1983 215,58 226 203 98,78
1984 218,08 231 209 99,92
1985 216,17 227 209 99,05
1986 217,83 230 210 99,81
1987 217,67 228 205 99,73
1988 217,25 223 211 99,54
1989 210,58 223 194 96,49
1990 210,67 229 192 96,53
1991 211,85 226,30 200,30 97,07
1992 215,84 242,80 195,20 98,90
1993 216,77 236,60 195,80 99,32
1994 220,86 226,20 208,70 101,20
1995 218,61 230,10 212,20 100,16
1996 220,42 238,40 206,60 100,99
1997 216,12 233,80 192,20 99,02
1998 217,03 228,50 199,50 99,44
1999 218,71 226 210,90 100,21
2000 219,08 240,60 203,80 100,38
2001 219,12 230,79 207,11 100,40
2002 217,39 234,53 199,91 99,61
2003 216,70 227,60 201,80 99,29
2004 222 234 211 101,72
2005 220 226 208 100,80
2006 223 233 210 102,18
2007 220,70 228 212 101,12
2008 221,70 233,40 198,20 101,58
2009 227,30 244 219 104,15
2010 234 250 217 107,22
2011 221 229 214,70 101,26
2012 222 237 201 101,72
2013 228 241 217 104,47
2014 231 246 220 105,84
2015 223 234 209 102,18
2016 225 236 206 103,09
2017 220,40 230 208 100,99
2018 228 245 220 104,47
2019 227 259 212 104,01
Slika MR02-2: Najvišja letna višina morja, Slovenija, 1963-2019
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020 (6. 04. 2021)

Prikaži podatke
najvišja letna višina morja [cm]
1963 314
1964 313
1965 323
1966 352
1967 327
1968 330
1969 394
1970 325
1971 310
1972 320
1973 314
1974 308
1975 331
1976 325
1977 320
1978 318
1979 356
1980 361
1981 330
1982 361
1983 316
1984 326
1985 326
1986 345
1987 309
1988 305
1989 320
1990 311
1991 333
1992 327
1993 340
1994 310
1995 334
1996 329
1997 330
1998 320
1999 319
2000 321
2001 311
2002 325
2003 305
2004 342
2005 322
2006 316
2007 326
2008 372
2009 338
2010 342
2011 321
2012 335
2013 350
2014 328
2015 318
2016 343
2017 317
2018 343
2019 372
Slika MR02-3: Pojavljanje ekstremnih višin morja, Slovenija, 1961-2019
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2020 (6. 04. 2021)

Prikaži podatke
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m [število dni/leto]
1961 3
1962 7
1963 11
1964 5
1965 10
1966 9
1967 6
1968 8
1969 7
1970 6
1971 4
1972 2
1973 2
1974 3
1975 3
1976 4
1977 1
1978 5
1979 15
1980 5
1981 11
1982 7
1983 8
1984 10
1985 3
1986 4
1987 6
1988 1
1989 2
1990 7
1991 3
1992 16
1993 9
1994 5
1995 7
1996 16
1997 16
1998 7
1999 10
2000 12
2001 8
2002 10
2003 3
2004 16
2005 3
2006 6
2007 4
2008 14
2009 25
2010 31
2011 2
2012 20
2013 19
2014 24
2015 10
2016 11
2017 5
2018 15
2019 31
Slika MR02-4: Spremembe v globalni višini morja, 1960-2019
Viri:

EEA, Global and European sea level rise (6. 04. 2021)

Prikaži podatke
rekonstrukcija višine [mm] satelitska izmera [mm] območje negotovosti [mm] nižja vrednost razpona [mm] višja vrednost razpona [mm]
1960 -42,70 0 6,60 -49,30 -36,10
1961 -36,50 0 6,60 -43,10 -29,90
1962 -41,70 0 6,60 -48,30 -35,10
1963 -43,30 0 6,60 -49,90 -36,70
1964 -51,20 0 6,70 -57,90 -44,50
1965 -40 0 6,70 -46,70 -33,30
1966 -45,40 0 6,60 -52 -38,80
1967 -44 0 6,50 -50,50 -37,50
1968 -43,20 0 6,70 -49,90 -36,50
1969 -36,40 0 7 -43,40 -29,40
1970 -38,30 0 7 -45,30 -31,30
1971 -33,10 0 6,90 -40 -26,20
1972 -24 0 6,90 -30,90 -17,10
1973 -30 0 6,80 -36,80 -23,20
1974 -18,10 0 6,80 -24,90 -11,30
1975 -19,70 0 6,70 -26,40 -13
1976 -20,70 0 6,80 -27,50 -13,90
1977 -22,40 0 6,60 -29 -15,80
1978 -16 0 6,70 -22,70 -9,30
1979 -20,90 0 6,70 -27,60 -14,20
1980 -14,90 0 6,50 -21,40 -8,40
1981 -2,50 0 6,50 -9 4
1982 -8,30 0 6,30 -14,60 -2
1983 0,10 0 6,50 -6,40 6,60
1984 -0,80 0 6,30 -7,10 5,50
1985 -11,10 0 6,30 -17,40 -4,80
1986 -10,50 0 6,30 -16,80 -4,20
1987 -9,90 0 6,20 -16,10 -3,70
1988 -5,20 0 6,30 -11,50 1,10
1989 -0,70 0 6,40 -7,10 5,70
1990 0,70 0 6,30 -5,60 7
1991 3,80 0 6,30 -2,50 10,10
1992 6,60 0 6,40 0,20 13
1993 2,10 0,20 6,40 -4,30 8,50
1994 5,50 1,50 6,40 -0,90 11,90
1995 10,70 4,50 6,40 4,30 17,10
1996 14,40 10,10 6,40 8 20,80
1997 22,60 14,80 6,50 16,10 29,10
1998 15 20,70 6,60 8,40 21,60
1999 21,70 20,90 6,70 15 28,40
2000 22,60 23,70 6,60 16 29,20
2001 27,10 28,40 6,50 20,60 33,60
2002 26,10 32,10 6,70 19,40 32,80
2003 35,10 34,10 6,90 28,20 42
2004 34,50 36,40 7,20 27,30 41,70
2005 34,10 40,10 7,30 26,80 41,40
2006 35,60 41,70 7,40 28,20 43
2007 39,10 42 8 31,10 47,10
2008 49 47,30 8,40 40,60 57,40
2009 55,50 52,30 8,80 46,70 64,30
2010 53,60
2011 53,40
2012 64,10
2013 66,60
Slika MR02-5: Pričakovane spremembe relativne morske gladine (2100)
Viri:

EEA, Global and European sea level rise (6. 04. 2021)

Opomba:

Po scenariju RCP4.5.

Prikaži podatke
Slika MR02-6: Povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine (2100)
Viri:

EEA, Global and European sea level rise (6. 04. 2021)

Opomba:

Po scenariju RCP4.5.

Prikaži podatke

Cilji

• Seznanjanje upravljavcev z namenom boljšega prilagajanja na predvidene spremembe;

• zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odstopanj višin morja, kar bo izboljšalo napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.

Evropska unija je sprejela Strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta vsebuje ukrepe, kot na primer: gradnja infrastrukture za obrambo pred poplavami, manjša poraba vode, prilagoditev gradbenih predpisov, razvoj poljščin, ki so odpornejše na sušo. Vsaka država članica mora do leta 2017 pripraviti svojo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.


V Koprskem zalivu opazujemo spremenljivost višine morja od leta 1960. Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največji odmik od srednje vrednosti za dolgoletno obdobje 1960–2019, ki znaša 218 cm, je bil 16 cm leta 2010.

Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in geografske lege merilne postaje Koper v njegovem severnem delu lahko ugotavljamo, da je zviševanje gladine morja ob slovenski obali tudi posledica pogostosti vremenskih sprememb. Pri globalni oceni se sicer večji delež zviševanja gladine pripisuje raztezanju morij zaradi njihove povišane temperature in taljenju ledenikov.

Ekstremne višine morja povzročajo ob slovenski obali padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in predvsem resonanca vremenskih vplivnih parametrov z lastnim dolgoperiodičnim 23-urnim valovanjem Jadranskega morja (seischi).

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 533-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja (300 cm). Največja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno devetkrat letno in največ 31-krat v letu. Pogosto se ob neugodnih vremenskih razmerah število prekoračitev višine 300 cm poveča zaradi lastnega dolgoperiodičnega valovanja morja, ki se v obliki dušenega nihanja lahko pojavlja več dni po pričetku vremenske motnje.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.

Odvisno od različnih scenarijev podnebnih sprememb in regionalnih razlik se bo morska gladina morij po svetu dvignila za od 20 cm do 80 cm do leta 2100 (EEA, 2016). Enako velja tudi za Evropska morja. Regionalne razlike je težko napovedovati, saj je dvig gladine morja odvisen od gostote in slanosti morja, morskih tokov, lokalnih sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju, vertikalnih premikov kopnega in atmosferskih neviht. Zaradi dviganja površja Skandinavskega polotoka se bo relativna morska gladina Baltskega morja in severnega Atlantika. Po scenariju RCP 4.5 se bo gladina Sredozemskega morja zvišala za 40-50 cm, Jadranskega pa približno 10 cm manj.

Pogostost poplav se bo do leta 2100 povečala za faktor 10 na večini lokaciji v Evropi, pa tja do faktorja 100 ali celo 1000 na nekaterih evropskih lokacijah. Največjo spremembo v pogostosti poplav pričakujemo na Atlantski obali Španije in Portugalske, najmanjše na obalah Baltskega morja, sej se bo relativna morska gladina tam celo znižala. Na obalah Jadranskega morja naj bi se pogostost poplav povečala za faktor 26-50. V splošnem velja, da povečanje morske gladina za 10 cm, poveča pogostost poplav za faktor 10.


Metodologija

Cilji povzeti po: Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili podatki in tudi merilna mreža prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC - Intergovernmental Oceanographic Commision) Manuals and guides No. 14: Volumes I-III. Podatki so v izmenjavi PSMSL.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper

cm

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2021

1960-2019

Z objavo publikacije Višina in temperatura morja

Letno

6.4.2021

da

Najvišja letna višina morja, Slovenija (merilna postaja Koper)

1963-2019

Pojavljanje ekstremnih višin morja

število dni/leto

1961-2019

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: psmsl.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:  psmsl.

Podatkovni viri: arhiv psmsl.

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.
  2. Nataša Kolega, Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav, GZ 46/1, Ljubljana, 2006.
  3. The Global Sea Level Observing System (GLOSS), MedGLOSS, PSMSL.


Related indicators