[MR02] Višina morja
Definicija
Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje. S kazalcem posredno spremljamo podnebne spremembe.
Grafi
Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007
| 1960 | 1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| srednja letna višina | cm | 218 | 216 | 213 | 219 | 211 | 217 | 220 | 214 | 215 | 214 |
| maks. letna višina | cm | 238 | 232 | 233 | 237 | 225 | 231 | 236 | 225 | 233 | 226 |
| min. letna višina | cm | 190 | 200 | 199 | 210 | 189 | 208 | 206 | 202 | 205 | 204 |
| srednja letna višina | indeks (1960 = 100) | 100 | 99 | 98 | 100 | 96 | 99 | 101 | 98 | 99 | 98 |
| 1970 | 1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | ||
| srednja letna višina | cm | 220 | 216 | 215 | 213 | 216 | 212 | 215 | 216 | 217 | 216 |
| maks. letna višina | cm | 240 | 224 | 220 | 220 | 230 | 221 | 231 | 225 | 227 | 228 |
| min. letna višina | cm | 212 | 201 | 203 | 200 | 204 | 204 | 199 | 204 | 204 | 191 |
| srednja letna višina | indeks (1960 = 100) | 101 | 99 | 98 | 97 | 99 | 97 | 99 | 99 | 100 | 99 |
| 1980 | 1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | ||
| srednja letna višina | cm | 217 | 217 | 216 | 216 | 218 | 216 | 218 | 218 | 217 | 211 |
| maks. letna višina | cm | 234 | 240 | 231 | 226 | 231 | 227 | 230 | 228 | 223 | 223 |
| min. letna višina | cm | 204 | 203 | 205 | 203 | 209 | 209 | 210 | 205 | 211 | 194 |
| srednja letna višina | indeks (1960 = 100) | 99 | 99 | 99 | 99 | 100 | 99 | 100 | 100 | 100 | 96 |
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
| srednja letna višina | cm | 211 | 212 | 216 | 217 | 221 | 219 | 220 | 216 | 217 | 219 |
| maks. letna višina | cm | 229 | 226 | 243 | 237 | 226 | 230 | 238 | 234 | 229 | 226 |
| min. letna višina | cm | 192 | 200 | 195 | 196 | 209 | 212 | 207 | 192 | 200 | 211 |
| srednja letna višina | indeks (1960 = 100) | 97 | 97 | 99 | 99 | 101 | 100 | 101 | 99 | 99 | 100 |
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | |||||
| srednja letna višina | cm | 219 | 219 | 217 | 217 | 222 | 220 | 223 | |||
| maks. letna višina | cm | 241 | 231 | 235 | 228 | 234 | 226 | 233 | |||
| min. letna višina | cm | 204 | 207 | 200 | 202 | 211 | 208 | 210 | |||
| srednja letna višina | indeks (1960 = 100) | 100 | 100 | 100 | 99 | 102 | 101 | 102 |
Cilji
Zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odstopanj višin morja, kar bo izboljšalo napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.
Komentar
Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 223 cm. Največje odstopanje od srednje obdobne vrednosti, ki znaša 215 cm, je bilo 8 cm.
V opazovanem obdobju izkazuje višina morja na slovenski obali gibanje v smeri zviševanja. Gibanje višine morja je istega velikostnega reda kakor v Sredozemlju, 1 mm/leto. Po ocenah UNEP (2001) naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100.
V opazovanem obdobju je višina morja 306 krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 cm. Povprečna višina morja ob poplavljanju je bila 309 cm. Najvišja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Morje poplavlja povprečno 7,3-krat na leto. Do poplav morja prihaja večinoma v jesensko-zimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih. Poplave so posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih povzročita zlasti padanje zračnega pritiska in močni južni vetrovi.
Urbana slovenska obala je prilagojena na sedanje razmere, ko morje največ nekajkrat v letu poplavi niže ležeče predele. Najbolj ogroženo je mesto Piran, kjer je ob vsakoletnih poplavah morja prizadeta površina 3,5 km2 in 22 ljudi. Ob izjemnih poplavah bi bilo prizadeto območje 7,7 km2 in 1.266 ljudi. Predvideno zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb bo zahtevalo raznovrstno prilagajanje.
Metodologija
Vir podatkov je podatkovna zbirka Dolgoletni niz višin morja, s katero upravlja Agencija Republike Slovenije za okolje. Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI. Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC - Intergovernmental Oceanographic Commision) Manuals and guides No. 14: Volumes I–III.
Za kakovost kazalca je poleg lokacije pomembna dolžina niza podatkov in njihova kakovost. Lokacija je primerna, ker dinamika voda v severnem delu Jadranskega morja in Koprskem zalivu, razen meteoroloških vplivov, ni velika. Dolžina niza je primerna za uvrstitev na mednarodne sezname nihanja višin morja. Kakovost nizov podatkov ob vzhodni obali Jadranskega morja je mednarodno dobro ocenjena. Z začetkom leta 2006 je merilno mesto v Kopru prenovljeno. Pomen podatkov kazalca povečujejo: monolitnost merilne postaje, najsodobnejša merilna oprema za višine morja skupaj z zveznimi GPS in občasnimi gravimetričnimi meritvami višinskih zemeljskih pomikov merilnega mesta, standardi ISO ARSO in globalna izmenjava podatkov.
White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.
Nataša Kolega, Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav, GZ 46/1, Ljubljana, 2006.