KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Reciklaža komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča, leta 2012 je bila skoraj 40 odstotna. Odlaganje odpadkov z leti upada, v letu 2012 smo odložili 42 odstotkov komunalnih odpadkov. Sežig ostaja minimalen, nekaj več kot odstotek.


Kazalec prikazuje količino komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in drugi državah EU.

Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi podobni gospodinjskim. Po Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08-ZVO-1B) se komunalni odpadki zbirajo in prevažajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja. Ravnanje z njimi določa Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 24/12).p>

Ravnanje s komunalnimi odpadki je v Sloveniji urejeno v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov po predelavi ali odstranjevanju komunalnih odpadkov.


Grafi

Slika OD01-1: Količina nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji
Viri:

Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, Okoljski kazalniki, 2014.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Nastali odpadki komunalni odpadki t 850740 879829 832827 844949 865620 885595 922829 912981 863877 721844
Nastali nevarni komunalni odpadki t 863 1145 906 1000 1461 2907 3024 3577 3484 4069
2012 2013
Nastali odpadki komunalni odpadki t 744010 853388
Nastali nevarni komunalni odpadki t 5035 5156
Slika OD01-2: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in EU-28
Viri:

Satatistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, Okoljski kazalniki, 2010; EUROSTAT, Municipal waste generated, 2014.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU-28 kg/prebivalca 523 521 511 504 496
Slovenija kg/prebivalca 426 441 417 422 431 439 453 449 422 352
2012 2013
EU-28 kg/prebivalca 487
Slovenija kg/prebivalca 362 414
Slika OD01-3: Delež reciklaže in drugih postopkov ravnanja s komunalnimi odpadki
Viri:

Eurostat, 2014

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
odlaganje odpadkov % 87.7 83.3 64.5 66.6 70 65 62.5 58.8 55.5 49.2
sežig odpadkov % 0.5 0.7 1.6 0.2 0 0 1.3 1.3 1 1.4
reciklaža % 9 12.6 20.4 18.6 15.4 21.9 18.9 19.6 22.1 33.8
drugi postopki predelave in odstranjevanja % 2.8 3.4 13.4 14.6 14.6 13.1 17.3 20.3 21.4 15.6
2012
odlaganje odpadkov % 42.3
sežig odpadkov % 1.4
reciklaža % 39.5
drugi postopki predelave in odstranjevanja % 16.9
Slika OD01-4: Nastajanje in zbiranje odpadkov
Viri:

Okolje na dlani, 2007


Cilji

• ločeno zbiranje odpadkov na izvoru in učinkovita obdelava (mehanska, biološka, termična) preostanka odpadkov po ločenem zbiranju,

• do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev, v čim večji meri pa tudi iz drugih virov, kjer gre za tokove odpadkov, podobne odpadkom iz gospodinjstev, poveča na najmanj 50 odstotkov skupne teže.


Z gospodarsko rastjo ter večanjem kupne moči raste tudi količina odpadkov v gospodinjstvih. S tem se povečuje tudi raba naravnih virov, saj zaenkrat recikliramo le okoli tretjino teh odpadkov.

V Sloveniji nastane več okoli 400 kg komunalnih odpadkov na prebivalca letno. Leta 2013 jih je nastalo 414 kg na prebivalca oziroma 853.388 ton. Količina se je od 2003 do 2008 povečala za 17 %, v letu 2009 pa je prvič po letu 2003 nekoliko padla, kar se je nadaljevalo tudi v letu 2010 in 2011. V Letu 2012 je količina nastalih komunalnih odpadkov zopet pričela rasti.

V zadnjih letih se povečuje delež ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov, ta je leta 2012 znašal skoraj 40 % (60% je bil delež zbranih mešanih komunalnih odpadkov). Zbiranje 'od vrat do vrat', kjer prebivalci ločujemo odpadno embalažo ter biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ločeno zbiranje odpadnega stekla in papirja ter nevarnih in kosovnih odpadkov omogočajo lažje nadaljnje ravnanje z ločeno zbranimi odpadki (recikliranje in predelava). Na ta način doprinesemo k ohranjanju naravnih virov ter k zmanjšanju negativnih vplivov na odlagališčih odloženih odpadkov na okolje (npr. izpusti CO2 in drugih odlagališčnih plinov ter izcednih vod, vpliv na podtalnico).

Reciklaža komunalnih odpadkov v zadnjih letih narašča. V letu 2012 smo reciklirali skoraj 40 odstotkov komunalnih odpadkov. Sežig je ostaja minimalen, nekaj več kot odstotek.

Kljub prizadevanjem, da bi čim bolje sledili hierarhiji ravnanja z odpadki in čim manj odpadkov odlagali na odlagališčih, še vedno odložimo več kot 40 odstotkov nastalih komunalnih odpadkov. Strateški dokument na tem področju zato predvideva določene ukrepe, ki bi omogočili med drugim, da do leta 2020 zvišamo delež recikliranih komunalnih odpadkov na 61 – 64 %, zvišamo delež sežiga na okoli 25 % ter zmanjšamo delež na odlagališčih odloženih komunalnih odpadkov na 11 – 15 %. Za dosego teh ciljev bo potrebna tudi investicija v infrastrukturo, ki je za obdobje 2007-2015 ocenjena na 291 mio evrov (kohezijska sredstva, državni ter občinski proračun), za obdobje 2016 – 2020 pa na 200 mio evrov. Poleg tega bo večjo pozornost potrebno nameniti tudi ozaveščanju javnosti.

Količina nastalih komunalnih odpadkov se med državami članicami EU precej razlikuje, kar je predvsem posledica različnih družbeno-gospodarskih razmer ter različnih ravni okoljske ozaveščenosti. Leta 2012 je na območju EU-28 v povprečju nastalo 487 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. .


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po: Uredbi o odpadkih (Uradni list RS, št. 24/12 ter Operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad RS > SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Okolje > Okoljski kazalniki > Kazalniki za odpadke, Slovenija, letno.
EUROSTAT > Environmental Data Centre on Waste > Sectors > Municipal waste generated.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (kontaktna oseba: Mojca Žitnik); EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 23. december 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki so zajeti za obdobje 2002-2014. Ministrstvo za okolje in prostor spremlja nastajanje komunalnih odpadkov od leta 2001. Skladno z veljavno zakonodajo izvajalci javne službe za zbiranje komunalnih odpadkov Ministrstvu za okolje in prostor sporočajo podatke o zbranih količinah enkrat na leto.

Podatki za EU-27 (Municipal waste generated) so povzeti po Eurostatu marca 2011. Podatke o zbranih količinah odpadkov zbirajo s posebnimi vprašalniki Državni statistični uradi oziroma okoljska Ministrstva.

Metodologija obdelave podatkov:
Za izdelavo slike OD1-1 so uporabljeni podatki o nastali količini komunalnih odpadkov v Sloveniji zbrani na Ministrstvu za okolje in prostor ter objavljenimi na spletni strani Statističnega urada Slovenije..
Na sliki OD1-2 so količine komunalnih odpadkov preračunane na prebivalca (SURS),. Prikazana je tudi primerjava z državami EU-28 (EUROSTAT).
Na sliki OD1-3 so prikazani deleži reciklaže in drugih načinov ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji v obdobju 2002-2012, na sliki OD1-4 pa nastajanje in zbiranje odpadkov v Sloveniji.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):Podatki so zanesljivi.
• Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Dejak B., Buda K., Jukić Soršak L., Koželj I., 2010. Sistem ravnanja z odpadki – kje smo in kam gremo. Okolje & prostor, julij 2010.
- EUROSTAT, 2011. Municipal waste generated.(citirano 7. marec 2011).
- OKOLJE NA DLANI : Slovenija. 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 112 str.
- SOER 2010. Evropsko okolje: stanje in napovedi 2010. Strnjeno poročilo.


Related indicators