Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v bruto rabi končne energije.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.

Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2011 znašal 18,8 %. Glede na leto prej se je zmanjšal za 0,8 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 2,8 odstotne točke. Od cilja je bila Slovenija oddaljena za dobrih 6 odstotnih točk, kar pomeni, da bi se moral v naslednjih 9 letih za dosego cilja delež vsako leto povečati za slabe 0,7 odstotne točke.

Delež OVE v bruto rabi končne energije se je leta 2009 močno povečal. K temu sta prispevala dva faktorja. Prvi je znižanje bruto rabe končne energije, ki je bilo posledica gospodarske krize ter manj ugodnih cen pogonskih goriv glede na sosednje države (za več glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Drugi je bil povečanje rabe obnovljivih virov energije, k čemur sta prispevala metodološko izboljšanje statističnega spremljanja rabe obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečanje inštalirane moči hidroelektrarn (za več glej kazalca EN18 Obnovljivi viri energije v oskrbi z energijo in EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije). Leta 2010 se je delež še malo povečal, leta 2011 pa se je zmanjšal. Bruto raba končne energije je leta 2011 znašala 5.144 ktoe, kar je 0,2 % manj kot leto prej in 3 % več kot leta 2009. Raba OVE pa je leta 2011 znašala 969 ktoe, kar je 4 % manj kot leto prej in 2 % več kot leta 2009.

Bruto rabo končne energije sestavljajo končna raba v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, ki je podrobno predstavljena v kazalcu EN10 - Raba končne energije po sektorjih, ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube v prenosu toplote ter električne energije. Raba končne energije k bruto rabi prispeva 96 %.

Največ OVE je bilo leta 2011 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (56 %), sledita proizvodnja električne energije (40 %) ter promet (4 %). Pri rabi OVE v proizvodnji električne energije je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

V bruto rabi končne energije za ogrevanje in hlajenje je delež energije iz obnovljivih virov leta 2011 znašal 27,3 %, kar je 0,9 % točke več kot leto prej. Povečanje je predvsem posledica zamenjave goriv v gospodinjstvih. Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je leta 2011 znašal 30,8 %, kar je 1,3 odstotne točke manj kot leto prej. Delež se je zmanjšal zaradi višje porabe električne energije (glej kazalec EN12 Raba električne energije) ter zmanjšanja normalizacijskega faktorja za hidroelektrarne, kar je posledica postopnega zmanjševanja povprečne vodnatosti rek. Delež OVE v prometu je znašal 2,1 %, kar je 0,7 odstotne točke manj kot leto prej. Zmanjšanje je posledica manjše porabe biogoriv ob višji porabi pogonskih goriv. Leta 2011 je k bruto rabi končne energije največ prispevala raba energije za ogrevanje in hlajenje z 39 %. V prometu se je porabilo 37 % energije, električna energija pa je predstavljala 24 %. Glede na leto prej se je zmanjšal delež rabe energije za ogrevanje in hlajenje za 3 % točke medtem ko se je delež energije v prometu povečal za 3 % točke. To je negativno vplivalo na skupni delež OVE v bruto rabi končne energije, saj je delež OVE v prometu mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da bo nadaljnje zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ob povečevanju rabe energije v prometu, ker se trajnostna prometna politika ne izvaja, negativno vplivalo na skupni delež OVE.

Slovenija je bila po direktivi 2009/285/ES za zagotovitev doseganja cilja dolžna do 30. junija 2010 pripraviti Akcijski načrt za obnovljivo energijo. Načrt je bil na Vladi sprejet 8.7.2010. Ukrepi so razdeljeni na programe za spodbujanje električne energije proizvedene iz OVE, programe za spodbujanje uporabe OVE za ogrevanje in hlajenje, programe podpore za spodbujanje uporabe OVE v prometu ter posebne ukrepe za spodbujanje rabe lesne. Raba OVE se bo z izvajanjem ukrepov iz načrta v približno enaki meri povečala v vseh sektorjih. Skupno se bo do leta 2020 glede na 2005 povečala za 63 % oz. 523 ktoe. Pomembno vlogo pri doseganju cilja ima tudi bruto raba končne energije, ki se za izpolnitev cilja ob načrtovanem povečanju rabe OVE do leta 2020 glede na leto 2005 ne sme povečati za več kot 5 % oz. 235 ktoe. Ciljni sektorski deleži za leto 2020 v načrtu so: 39 % porabljene električne energije iz OVE, 31 % energije za ogrevanje in hlajenje iz OVE ter 10 % energije v prometu iz OVE. Projekcija, ki je bila uporabljena za pripravo načrta, kaže, da bodo deleži posameznih sektorjev v bruto rabi končne energije leta 2020 naslednji: ogrevanje in hlajenje 38 %, promet 37 % električna energija 25 %. V EU poteka tudi razprava o ciljnih deležih OVE v letu 2030 (EK, 2012).