Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v bruto rabi končne energije.
Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgube električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.

Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2014 znašal 21,9 %. Glede na leto prej se je zmanjšal za 0,6 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 5,9 odstotne točke. Od cilja je bila Slovenija oddaljena za 3,1 odstotne točke, kar pomeni, da bi se moral v naslednjih 6 letih za dosego cilja delež vsako leto povečati za dobre 0,5 odstotne točke.

Delež OVE v bruto rabi končne energije se je leta 2009 močno povečal. K temu sta prispevala dva faktorja. Prvi je znižanje bruto rabe končne energije, ki je bilo posledica gospodarske krize ter manj ugodnih cen pogonskih goriv glede na sosednje države (za več glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Drugi je bil povečanje rabe obnovljivih virov energije, k čemur sta prispevala metodološko izboljšanje statističnega spremljanja rabe obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečanje inštalirane moči hidroelektrarn (za več glej kazalca EN18 Obnovljivi viri energije in EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije). V letih 2010 in 2011 se je delež minimalno spremenil, v letih 2012 in zlasti 2013 pa se je povečal. Gibanje kazalca je odvisno od gibanja rabe obnovljivih virov energije – števec ter bruto rabe končne energije – imenovalec. Bruto raba končne energije se je po zmanjšanju leta 2009, v letu 2010 povečala, v obdobju 2011- 2014 pa se  je konstantno zmanjševala. Leta 2014 je znašala 4.807 ktoe, kar je 3,8 % manj kot leto prej ter 5,3 % manj kot leta 2005. Raba OVE se je od leta 2009 naprej vsako leto povečala, z izjemo let 2011 in 2014, tako da je bila leta 2014 za 29,4 % višja kot leta 2005. Leta 2014 se je raba OVE zmanjšala za 6,5 %.

Bruto rabo končne energije sestavljajo končna raba v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, ki je podrobno predstavljena v kazalcu EN10 - Raba končne energije po sektorjih, ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube pri prenosu toplote ter električne energije. Raba končne energije k bruto rabi prispeva 96 %.

Največ OVE je bilo leta 2014 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (590 ktoe oz. 56 %) in proizvodnjo električne energije (421 ktoe oz. 40 %). Promet je prispeval samo 42 ktoe oz. 4 %. Glede na leto prej se je močno zmanjšala raba OVE v ogrevanju in hlajenju (za 10 %), zaradi izrazito tople zime, ter v prometu (za 27 %) zaradi odprave oprostitve plačila trošarine za primešavanje biogoriv. Proizvodnja električne energije iz OVE se je v letu 2014 povečala za 2 % zaradi rahlega povečanja normalizacijskega faktorja za hidroelektrarne (leto 2014 je bilo hidrološko zelo ugodno) in višje proizvodnje iz ostalih OVE. Pri rabi OVE v proizvodnji električne energije je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

K bruto rabi končne energije sta leta 2014 največ prispevali raba energije za ogrevanje in hlajenje (37 %) in raba energije v prometu (37 %). Raba električne energije je predstavljala 26 %. Glede na leto prej se je delež ogrevanja in hlajenja zmanjšal za 2 odstotni točki, na račun tega pa sta se povečala deleža prometa in električne energije vsakega za eno odstotno točko. Delež sektorjev v bruto rabi končne energije je pomemben, ker imajo sektorji različne deleže OVE. Delež OVE v prometu je mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu ter električni energiji pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da bi zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ob povečevanju rabe energije v prometu, ker se trajnostna prometna politika ne izvaja, negativno vplivalo na skupni delež OVE. To se je lepo pokazalo leta 2014, ko se je zaradi izrazito tople zime raba energije za ogrevanje in hlajenje znižala, s tem se je znižala tudi raba OVE za ogrevanje in hlajenje, kar je vplivalo na nižji skupni delež OVE.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto rabi energije za ogrevanje in hlajenje je leta 2014 znašal 33,3 %, kar je 0,4 % točke manj kot leto prej. Zmanjšanje je predvsem posledica nižje rabe energije v gospodinjstvih. V prejšnjih letih se je delež povečeval. Sektorski delež je občutno višji od cilja postavljenega v AN-OVE, kar je posledica tega, da je bila raba lesa v gospodinjstvih v času priprave AN-OVE močno podcenjena. Kljub temu je doseganje skupnega deleža OVE leta 2020 zelo zahtevna naloga. Delež energije iz OVE v  bruto rabi električne energije je leta 2014 znašal 33,9 %, kar je 0,8 odstotne točke manj kot leto prej in 6 odstotnih točk manj od cilja leta 2020. Delež se je povečal, ker se je proizvodnja električne energije iz OVE povečala, bruto raba električne energije pa zmanjšala (glej kazalec EN30 Raba in proizvodnja električne energije). Delež OVE v prometu je znašal 2,6 %, kar je 0,9 odstotne točke manj kot leto prej. Zmanjšanje je posledica nižje porabe biogoriv, ki se je znižala bolj kot poraba ostalih pogonskih goriv. Samo pri deležu OVE v prometu Slovenija zaostaja za letnim ciljev postavljenim v AN-OVE. Cilj leta 2020 za promet je 10 %.

Slovenija je bila po direktivi 2009/285/ES za zagotovitev doseganja cilja dolžna do 30. junija 2010 pripraviti Akcijski načrt za obnovljivo energijo. Načrt je bil na Vladi sprejet 8.7.2010. Ukrepi so razdeljeni na programe za spodbujanje električne energije proizvedene iz OVE, programe za spodbujanje uporabe OVE za ogrevanje in hlajenje, programe podpore za spodbujanje uporabe OVE v prometu ter posebne ukrepe za spodbujanje rabe lesne biomase.

Za leto 2030 je bil na EU nivoju določen cilj v višini 27 %, kar je 7 odstotnih točk več kot leta 2020. Cilje na nivoju držav članic si bodo države določile same.