Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v končni rabi energije.

Bruto končna raba energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.

Delež OVE v bruto končni rabi energije je leta 2008 znašal 14,3 %. Glede na leto prej se je zmanjšal za 0,7 odstotne točke, glede na leto 2005 pa za 0,9 %. Od cilja je bila Slovenija oddaljena za 10,7 odstotne točke, kar pomeni, da bi morala v 12 letih za dosego cilja delež vsako leto povečati za slabih 0,9 odstotne točke.

Slika EN24-1 prikazuje delež OVE v bruto končni rabi energije, izračunan iz podatkov Statističnega urada (SURS) ter podatek EUROSTAT-a. Za leto 2005 razlika znaša 0,8 odstotne točke. Vzroka za razliko sta:
• Raba končne energije po EUROSTAT-u znaša 4892 ktoe, po SURS-u pa 4942 ktoe. Če razliko podrobneje analiziramo, ter upoštevamo, da EUROSTAT porabo dizelskega goriva v traktorjih upošteva v kmetijstvu, SURS pa v prometu, pridemo do ugotovitve, da je glavnina razlike posledica razlik v končni rabi zemeljskega plina v industriji, ki je najverjetneje posledica uporabe različnih kurilnih vrednosti - EUROSTAT kurilnost (neto kalorična vrednost) in SURS zgorevalna toplota (bruto kalorična vrednost).
• Normalizacijski faktorji za proizvodnjo električne energije v HE so različni (EUROSTAT 1990-2004, IJS 1996-2007). Ker se vodnatost rek zmanjšuje, premikanje petnajstletnega obdobja pomeni zniževanje normalizacijskega faktorja.

Znižanje deleža leta 2008 je posledica višje rasti bruto končne rabe energije od končne rabe obnovljivih virov (Slika EN24-2). Bruto končna raba energije se je leta 2008 povečala za dobrih 7 %, končna raba OVE pa za dobra 2 %. Tudi v obdobju 2002-2008 je bruto končna raba z 2,4 % letno v povprečju rasla hitreje kot končna raba OVE, ki je rasla z 1,5 % letno.

Bruto končno rabo sestavljajo končna raba v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, ki je podrobno predstavljena v kazalcu EN10 - Raba končne energije po sektorjih ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube v prenosu toplote ter električne energije. Raba končne energije je k bruto rabi leta 2008 prispevala 96 %. Leta 2008 je znašala 5.549 ktoe.

Bruto raba OVE je leta 2008 znašala 796 ktoe. Največ OVE je bilo porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (52 %), sledi proizvodnja električne energije (46 %) ter promet (2 %). Pri rabi OVE v proizvodnji električne energije je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v petnajstletnem obdobju. To je tudi vir razlike v podatku o bruto rabi OVE ter rabi OVE v kazalcu EN18 - Obnovljivi viri energije.

Slovenija je po direktivi 2009/285/ES za zagotovitev doseganja cilja dolžna do 30. junija 2010 pripraviti Akcijski načrt za obnovljivo energijo. V načrtu morajo biti določeni sektorski cilji za delež OVE v prometu (najmanj 10 %), proizvodnji električne energije ter proizvodnji toplote in hladu ter seveda ukrepi, s katerimi bodo ti cilji doseženi. Izdelava načrta že poteka vzporedno s pripravo novega Nacionalnega energetskega programa.

Glede na to, da bodo v akcijskem načrtu določeni sektorski cilji, je smiselno analizirati, kakšno je trenutno stanje deležev OVE po sektorjih. Delež OVE v proizvodnji toplote in hladu je znašal 19,3 %, glede na leto prej pa se je zmanjšal za 0,9 odstotne točke. Delež OVE v proizvodnji električne energije je bil 28,8 %, glede na leto prej pa se je povečal za 2,3 odstotne točke. Delež OVE v prometu je znašal 0,8 %, glede na leto 2007 pa se je povečal za 0,1 odstotno točko (Slika EN24-3).