KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Kazalec večinoma kaže na neopredeljivo smer razvoja. Ker je večina podatkov zbranih v omejenem obdobju, zanesljiva ocena trendov ni mogoča. Na večini njiv v Sloveniji se izvaja načrtovano kolobarjenje, delež je nekoliko nad povprečjem EU. Med poljščinami prevladuje žito, povečujejo se površine zemljišč, namenjenih pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, zmanjšuje pa se obseg pridelave korenovk in gomoljnic. Opaziti je tudi počasno diverzifikacijo vrst poljščin, ugodno je predvsem naraščanje deleža vrst metuljnic. Delež pokritih površin preko zime je rahlo nad povprečjem EU, precej večji je delež zemljišč z namensko ozelenitvijo. Kljub temu pa je v zimskem času skoraj četrtina njiv nepokritih. Slovenija spada v skupino držav, kjer močno prevladuje konvencionalna obdelava tal z oranjem. S stališča doseganja ciljev zmanjševanja erozije, izboljšanja upravljanja tal ter blaženja podnebnih sprememb bi bilo želeno, da se površine z oranjem obdelanih zemljišč zmanjšajo.


Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na ohranjanje rodovitnosti tal in zmožnost prilagajanja spremenljivim klimatskim dejavnikom, med drugim pa vplivajo tudi na ekonomičnost pridelave. Spremembe v praksah kmetovanja med drugim prispevajo k zmanjševanju tveganja za erozijo in izgubo organske snovi v tleh, k zmanjšanju tveganja za onesnaževanje voda ter k izboljšanju fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal. Vrste kmetij ter raba kmetijskih zemljišč (njive, trajno travinje, trajni nasadi) določajo osnovne načine gospodarjenja. Podrobnejše načine usmeritve gospodarjenja pa nakazujejo izvajanje kolobarjenja, prevladujoči kolobarni členi, izbira načinov in deleži pokritosti tal preko zime ter načini obdelave tal.


Grafi

Slika KM11-1: Delež njivskih površin, ki so del načrtovanega kolobarja*
Viri: 
EUROSTAT (2018)
; Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS.

* Podatki za primerjalne države EU in povprečje EU–28 so za leto 2010. Podatki o deležu površin v kolobarju v Sloveniji za leto 2010 so povzeti po EUROSTAT, za leto 2016 pa po SURS.

Prikaži podatke

NJIVE IN VRTOVI [ha]

NEUPOŠTEVANE POVRŠINE [ha]

Neobdelana zemljišča [ha]

Cvetje in okrasne rastline [ha]

Hmelj [ha]

Zelenjadnice v zaščitenih prostorih [ha]

Šparglji [ha]

Jagode [ha]

Površina za izračun [ha]

Površina, ki je del načrtovanega kolobarja [ha]

Delež njivskih površin, ki je del načrtovanega kolobarja [%]

Delež njivskih površin, ki ni del načrtovanega kolobarja [%]

Slovenija (2010)

170144

165110

144500

87,52

12,48

Slovenija (2016)

173787

3063,10

1109

85

1485

219,10

54

111

170723,90

154523

90,51

9,49

EU 28

103404290

72497040

70,11

29,89

Madžarska

3837230

2347660

61,18

38,82

Nemčija

11896790

9693940

81,48

18,52

Avstrija

1371290

872210

63,61

36,39

Italija

7009310

4847530

69,16

30,84

Francija

18386080

13722710

74,64

25,36

Hrvaška

895220

99920

11,16

88,84

Slika KM11-2: Deleži skupin poljščin na njivah v Sloveniji v obdobju 1992–2017*
Viri: 
EUROSTAT (2018)
; Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS.

* Podatki za primerjalne države EU in povprečje EU–28 so za leto 2013.

 

Prikaži podatke

Njive in vrtovi [ha]

Neobdelane njive [ha]

Žita [ha]

Stročnice za suho zrnje [ha]

Korenovke in gomoljnice [ha]

Industrijske rastline [ha]

Zelenjadnice in jagode [ha]

Cvetje in okrasne rastline [ha]

Zelena krma z njiv [ha]

Drugo na njivah [ha]

Delež žit [%]

Delež industrijskih rastlin [%]

Delež korenovk in gomoljnic [%]

Delež zelene krme z njiv [%]

Delež drugih poljščin [%]

Delež drugih poljščin [%]

1992

190984

1983

110958

613

21588

5784

3765

144

45678

471

59,95

3,12

11,66

24,68

0,59

12,25

1993

191351

1975

110690

602

21322

5650

3901

153

46533

525

59,73

3,05

11,51

25,11

0,61

12,11

1994

187024

1975

103338

595

21106

6735

3422

153

49157

544

56,94

3,71

11,63

27,09

0,63

12,26

1995

184874

1812

100765

699

21337

4535

2842

139

52231

514

55,96

2,52

11,85

29,00

0,67

12,52

1996

181404

2171

99276

668

20367

5157

3042

124

50166

433

56,39

2,93

11,57

28,49

0,63

12,19

1997

173518

2082

95480

579

18329

4588

2851

132

49026

452

56,68

2,72

10,88

29,10

0,61

11,49

1998

172721

1993

95119

445

19663

4482

2743

140

47635

501

56,67

2,67

11,71

28,38

0,56

12,28

1999

172082

1904

91122

312

23198

4252

2666

149

48061

418

54,45

2,54

13,86

28,72

0,44

14,30

2000

170849

1038

101865

322

18872

4126

2614

157

41423

432

60,98

2,47

11,30

24,80

0,45

11,75

2001

172672

816

103871

362

13831

4313

2828

124

45857

670

61,50

2,55

8,19

27,15

0,61

8,80

2002

168414

464

98277

512

12675

7633

2575

105

44855

1318

59,46

4,62

7,67

27,14

1,11

8,78

2003

172753

320

98286

723

13422

8234

3162

169

47922

515

58,12

4,87

7,94

28,34

0,73

8,67

2004

175080

1288

99345

770

12422

7310

2979

169

50219

580

58,22

4,28

7,28

29,43

0,79

8,07

2005

176314

2108

94637

2009

12317

8050

2995

169

53665

364

55,33

4,71

7,20

31,38

1,39

8,59

2006

177780

872

95951

3905

12941

9034

3273

139

51361

304

55,30

5,21

7,46

29,60

2,43

9,88

2007

175035

1887

98586

2337

6263

11255

2861

154

51467

225

57,95

6,62

3,68

30,25

1,51

5,19

2008

180303

584

105016

1578

4986

9816

3545

154

54404

220

59,66

5,58

2,83

30,91

1,02

3,85

2009

175189

714

100173

1030

4644

10731

3516

154

54007

220

58,65

6,28

2,72

31,62

0,73

3,45

2010

170144

349

93941

886

4477

13321

2378

76

54374

342

56,14

7,96

2,68

32,49

0,73

3,41

2011

168744

479

94125

1134

3870

12425

3387

78

52992

254

57,11

7,54

2,35

32,16

0,84

3,19

2012

171668

487

98378

748

3647

11450

3923

72

52709

254

58,84

6,85

2,18

31,53

0,60

2,78

2013

174110

448

97830

686

3555

11547

3987

96

55761

200

57,69

6,81

2,10

32,88

0,52

2,62

2014

175069

338

98293

691

3821

11867

4138

73

55649

200

57,64

6,96

2,24

32,63

0,52

2,76

2015

171167

1170

96976

847

3494

10419

4115

53

53894

200

58,48

6,28

2,11

32,50

0,63

2,74

2016

173787

1109

95508

1258

3311

13272

4630

85

54212

402

56,86

7,90

1,97

32,28

0,99

2,96

2017

174363

1313

95193

1306

3389

13180

4559

48

54973

402

56,51

7,82

2,01

32,64

1,01

3,03

EU 28

55,60

12

19,90

12,50

Madžarska

64,10

21

8,10

6,90

Nemčija

55

12,90

23,20

8,80

Avstrija

60,20

11

17,80

11

Italija

52,10

5,70

28,80

13,40

Hrvaška

67,30

13,70

13,50

5,50

Slika KM11-3: Gibanje zastopanosti pomembnejših vrst poljščin na njivah v Sloveniji v obdobju 1992–2017*
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS.

* Površine z deteljo, lucerno in TDM so vključene tudi v izračunu deleža metuljnic. Pri oljnicah površine s sojo niso bile upoštevane.

Prikaži podatke

NJIVE IN VRTOVI [ha]

Zelenjadnice [ha]

Neobdelane površine [ha]

ŽITO [ha]

Pšenica in pira [ha]

Rž [ha]

Ječmen [ha]

Oves [ha]

Tritikala [ha]

Koruza za zrnje [ha]

DRUGO ŽITO (SKUPAJ) [ha]

Od tega proso [ha]

- kot glavni posevek [ha]

- kot naknadni posevek [ha]

Od tega ajda [ha]

- kot glavni posevek [ha]

- kot naknadni posevek [ha]

Od tega drugo [ha]

STROČNICE (ZRNJE) [ha]

Krmni grah in bob [ha]

- od tega krmni grah [ha]

- od tega krmni bob [ha]

Fižol za zrnje [ha]

Druge suhe stročnice [ha]

KORENOVKE IN GOMOLJNICE [ha]

Krompir [ha]

Sladkorna pesa [ha]

Krmne korenovke [ha]

Druge krmne korenovke [ha]

INDUSTRIJSKE RASTLINE [ha]

Oljnice [ha]

- od tega ogrščica in repica [ha]

- od tega sončnice [ha]

- od tega soja [ha]

- od tega buče za olje [ha]

Hmelj [ha]

Druge ind. rastline [ha]

ZELENA KRMA Z NJIV [ha]

Enoletni posevki [ha]

- od tega silažna koruza [ha]

- od tega drugo [ha]

- od tega krmne stročnice [ha]

Detelja in lucerna [ha]

- od tega detelja [ha]

- od tega lucerna [ha]

Trava, TM in TDM [ha]

- od tega TDM [ha]

DRUGO NA NJIVAH [ha]

Delež metuljnic [%]

Delež ozimne pšenice in pire [%]

Delež koruze [%]

Delež oljnic (brez soje) [%]

1992

190984

3495

1983

110958

36413

2639

8146

2376

0

61220

713

179

35

144

483

25

458

51

613

39

0

574

0

12928

3153

10789

5784

1978

93

0

1232

2398

44

45678

24571

1892

0

4048

19532

11132

473

8,53

19,66

46,31

1,78

1993

191351

3626

1975

110690

37173

2635

9093

2388

0

59253

630

119

48

71

455

44

411

56

602

43

0

559

0

12434

3499

11431

5650

1654

125

42

1295

2466

27

46533

25900

1685

0

3985

19228

10959

485

8,40

20,04

45,91

1,66

1994

187024

3139

1975

103338

35876

2101

12652

2590

0

49359

1371

423

212

211

720

320

400

228

595

114

0

481

0

10147

4910

11311

6735

2278

134

10

1961

2292

38

49157

30311

1514

0

3658

17652

10061

492

7,89

19,75

43,86

2,41

1995

184874

2730

1812

100765

36779

1925

12719

1866

368

46750

1004

255

96

159

652

165

487

97

699

105

0

594

0

10070

6132

9928

4535

296

123

14

1815

2205

69

52231

30321

1906

0

4237

20442

11651

321

9,21

20,41

42,76

1,24

1996

181404

2952

2171

99276

35159

1938

12543

1888

343

47123

822

199

88

111

542

113

429

81

668

73

0

595

0

9382

6341

8647

5157

149

109

4

2596

2233

55

50166

30953

1735

0

3713

17917

10212

307

8,28

19,96

44,31

1,62

1997

173518

2807

2082

95480

33431

1345

10828

1817

437

47491

658

160

38

122

445

40

405

53

579

9

0

570

0

9186

6370

6753

4588

54

9

4

2249

2163

97

49026

29953

1482

0

3885

17172

10297

264

8,76

19,83

45,94

1,37

1998

172721

2707

1993

95119

35025

1227

10871

1793

478

45592

639

163

41

122

424

40

384

52

445

9

0

436

0

9200

7670

6753

4482

77

24

4

2311

2010

44

47635

29285

1447

0

3584

16785

10063

260

8,39

20,85

44,57

1,44

1999

172082

2607

1904

91122

31615

911

10935

2405

634

44401

835

183

80

103

601

90

511

51

312

9

0

303

0

9845

10837

4921

4252

173

24

28

2176

1803

35

48061

30204

1276

0

2997

17860

10407

286

8,20

18,87

44,54

1,42

2000

170849

2507

1038

101865

38256

674

11570

2251

835

48009

915

226

105

121

632

108

524

57

322

39

39

0

309

0

8952

8116

4264

4126

122

24

28

2147

1766

39

41423

26851

1243

0

2863

13899

3918

338

4,30

22,88

44,77

1,37

2001

172672

2731

816

103871

39335

745

12664

1917

1227

47571

1057

157

36

121

742

218

524

158

362

39

39

0

323

0

7785

4700

3778

4313

398

24

38

2122

1682

53

45857

24491

1168

0

1892

21739

5583

470

4,68

23,27

42,63

1,51

2002

168414

3228

464

98277

35729

620

12392

2014

1661

45525

1473

276

67

209

1169

241

928

28

512

204

204

0

308

0

7113

4450

3722

7633

2433

20

67

3232

1817

59

44855

23933

1028

0

2021

22013

6903

1038

5,90

21,70

42,19

3,45

2003

172753

3982

320

99305

35585

630

13789

1964

1820

44137

1380

611

115

495

689

166

523

80

723

367

364

3

351

5

6832

5359

4048

8234

6559

2705

107

40

3707

1662

13

55716

31525

30200

1325

0

2168

1214

954

22023

9387

149

7,53

21,13

44,15

3,87

2004

175080

3631

1288

99775

32385

1109

15324

1854

2124

45996

983

339

277

62

578

210

368

66

770

419

418

1

351

0

6832

4658

3401

7363

5826

1945

56

78

3693

1524

13

56985

29334

27045

2289

67

2357

1000

1357

25294

12087

160

9,24

19,04

42,94

3,35

2005

176314

2891

2108

94637

30059

1320

15451

2731

1986

42369

1631

627

306

321

811

222

589

193

2009

1521

1513

8

451

37

6306

5057

3472

8050

6580

2260

40

172

4108

1453

17

61585

33882

31525

2357

184

3070

1445

1625

24633

12059

222

11,00

17,56

43,16

3,74

2006

177780

3169

872

95951

32083

766

17044

2471

2869

39839

1114

168

120

48

547

360

187

399

3905

3434

3342

92

448

23

5900

6684

1834

9034

7500

2809

156

226

4302

1507

27

57869

28359

27008

1351

57

2481

1010

1471

26725

14652

303

14,22

18,48

38,50

4,19

2007

175035

2752

1887

98586

32040

820

18532

2332

3091

40906

1554

344

113

231

809

351

458

401

2337

1971

1970

1

355

11

5736

0

1977

11255

9666

5358

246

126

3936

1572

17

59207

28474

26802

1672

0

3090

1312

1778

27133

15841

510

13,72

18,82

39,76

5,60

2008

180303

3421

584

105564

35413

714

19229

1887

3241

43698

1382

247

137

110

761

323

438

374

1578

1212

1211

1

355

11

5991

4427

0

1564

9816

8161

4442

256

49

3414

1638

17

61454

27068

26543

525

0

4351

2109

2272

29574

17964

161

14,28

20,10

39,87

4,60

2009

175189

3406

714

100173

34534

892

20089

1773

3399

38611

1568

136

84

52

1044

403

641

388

1030

648

355

27

4644

4175

972

939

10731

9041

4424

227

66

4324

1660

13

54007

27252

26125

1127

5860

3415

2445

30624

19239

183

15,32

20,20

37,87

5,25

2010

170144

2276

349

93941

31946

796

18730

1773

3477

36433

1605

199

95

104

1198

482

716

208

886

513

289

84

4477

4125

587

727

13321

11756

5303

203

109

6141

1488

31

54374

26851

25868

983

5548

2566

2982

29956

19368

230

15,48

19,08

37,21

6,96

2011

168744

3288

479

94125

29665

808

17477

1842

3347

40185

1655

203

58

145

1180

471

709

272

1134

621

289

224

3870

3640

654

726

12425

10969

4770

374

107

5718

1376

52

52992

26885

25970

915

5451

2504

2948

28848

20539

230

16,52

17,99

40,12

6,59

2012

171668

3843

487

98378

34586

902

17967

1369

3640

39166

2103

199

62

137

1676

457

1219

228

748

370

289

89

3647

3386

553

797

11450

10160

5141

367

140

4512

1159

82

52709

28499

27437

1062

5337

2183

3154

27626

19123

230

15,16

20,68

39,82

5,99

2013

174110

3881

448

97830

31758

1489

17314

1203

3490

41857

1860

169

67

102

1401

362

1039

290

686

224

396

66

3555

3307

476

790

11547

10115

6131

273

278

3433

1166

194

55761

30866

30011

855

5722

2339

3382

28699

20034

187

15,75

18,72

42,36

5,80

2014

175069

4051

338

98293

33124

1640

18482

1364

4229

38331

2713

229

105

124

1979

512

1467

506

691

221

396

74

3821

3600

434

761

11867

10162

5563

252

404

3943

1296

364

55649

30147

29485

662

5549

2128

3421

27015

19496

187

15,32

19,42

39,75

5,72

2015

171167

4008

1170

96976

30734

1236

20110

1506

4491

37743

3136

491

264

227

2435

682

1753

209

847

447

396

4

3494

3318

325

597

10419

8503

1629

230

1705

4939

1405

436

53894

29395

28734

661

8507

4074

4432

21864

15454

187

15,98

18,53

40,07

4,10

2016

173787

4519

1109

95508

31461

970

19184

1332

5288

36388

3731

399

78

321

3127

601

2526

206

1258

611

634

13

3311

3164

266

626

13272

11273

3156

241

2466

5410

1485

425

54212

29513

28690

823

10498

4863

5635

21286

14137

375

16,88

18,72

38,73

5,24

2017

174363

4451

1313

95193

28016

1081

20369

1448

5032

38290

4224

347

83

264

3647

643

3004

230

1306

658

634

14

3389

3165

294

678

13180

11142

3435

299

2908

4500

1591

305

54973

29964

29194

770

10158

4795

5364

22324

14152

375

16,93

16,63

40,05

4,89

Slika KM11-4: Deleži pokritosti njiv preko zime v letu 2010 in 2016*
Viri: 
EUROSTAT (2018)
; Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS.

* Podatki za primerjalne države EU in povprečje EU–28 so za leto 2013.

Prikaži podatke

NJIVE IN VRTOVI [ha]

Neobdelana zemljišča [ha]

Površina za izračun [ha]

Površina z običajnimi ozimnimi posevki [ha]

Površina pokrovnih posevkov za izboljšavo rodovitnosti tal [ha]

Površina le z rastlinskimi ostanki [ha]

Gola zemlja [ha]

DELEŽ POVRŠIN Z OBIČAJNIMI OZIMNIMI POSEVKI (preračunan na skupno površino njiv) [%]

DELEŽ POVRŠIN S POSEVKI ZA IZBOLJŠANO RODOVITNOST TAL (preračunan na skupno površino njiv) [%]

DELEŽ POVRŠIN Z RASTLINSKIMI OSTANKI (preračunan na skupno površino njiv) [%]

DELEŽ GOLE ZEMLJE (preračunan na skupno površino njiv) [%]

Delež površin z običajnimi ozimnimi posevki [%]

Delež površin s posevki za izboljšano rodovitnost tal [%]

Delež površin z rastlinskimi ostanki [%]

Delež gole zemlje [%]

Slovenija (2010)

170144

349

168205

77239

28532

4987

35116

45,92

16,96

2,96

20,88

52,95

19,56

3,42

24,07

Slovenija (2016)

173787

1109

171028

80787

21352

11023

40667

47,24

12,48

6,45

23,78

52,52

13,88

7,17

26,44

EU 28

103404290

45302160

5648220

9165260

26244110

43,81

5,46

8,86

25,38

52,46

6,54

10,61

30,39

Madžarska

3837230

1506710

44970

217300

1817950

39,27

1,17

5,66

47,38

42,01

1,25

6,06

50,68

Nemčija

11896790

7054160

821160

1140750

2201660

59,29

6,90

9,59

18,51

62,88

7,32

10,17

19,63

Avstrija

1371290

480590

368210

25130

150510

35,05

26,85

1,83

10,98

46,91

35,94

2,45

14,69

Italija

7009310

2225390

132890

635800

1451560

31,75

1,90

9,07

20,71

50,06

2,99

14,30

32,65

Francija

18386080

8573370

1992730

1537160

6272960

46,63

10,84

8,36

34,12

46,65

10,84

8,36

34,14

Hrvaška

895220

289000

14660

37160

449820

32,28

1,64

4,15

50,25

36,55

1,85

4,70

56,89

Slika KM11-5: Deleži njiv glede na način obdelave v letu 2010 in 2016*
Viri: 
EUROSTAT (2018)
; Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Opomba: 

Preračuni KIS.

* Podatki za primerjalne države EU in povprečje EU-27 so za leto 2010.

Prikaži podatke

NJIVE IN VRTOVI [ha]

Cvetje in okrasne rastline [ha]

Hmelj [ha]

Zelenjadnice v zaščitenih prostorih [ha]

Šparglji [ha]

Jagode [ha]

Površina za izračun [ha]

Površina preorana s plugom [ha]

Površina obdelana brez oranja (plitka obdelava - brananje) [ha]

Površina brez kakršne koli obdelave (neposredna setev) [ha]

Neobdelana zemljišča in površina brez podatkov [ha]

Delež njiv preoranih s plugom [%]

Delež njiv obdelanih brez oranja (plitka obdelava - brananje) [%]

Delež njiv brez kakršnekoli obdelave (neposredna setev) [%]

Delež neobdelanih njiv in njiv brez podatkov [%]

2010

170144

76

1488

180,90

102

168297,10

128894

14692

2480

22231,10

76,59

8,73

1,47

13,21

2016

173787

85

1485

219,10

54

111

171832,90

142814

19274

918

8880,90

83,11

11,22

0,53

5,17

EU 27

102535310

65458370

19176980

3530940

14369020

63,84

18,70

3,44

14,01

Madžarska

3837230

3205710

409670

44170

177680

83,54

10,68

1,15

4,63

Nemčija

11896790

6610510

4470300

146610

669370

55,57

37,58

1,23

5,63

Avstrija

1370290

972960

326720

28330

42280

71,00

23,84

2,07

3,09

Italija

7009310

5183060

300970

283920

1241360

73,95

4,29

4,05

17,71

Francija

18386080

8991900

4619950

530270

4243960

48,91

25,13

2,88

23,08

Hrvaška

895220

808340

25660

18540

39680

90,30

2,87

2,07

4,43


Cilji

Kazalec se neposredno navezuje na strateške cilje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«:

  • zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane,
  • trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin,
  • izvajanje kmetijskih praks, ki bodo ohranjale biotsko raznovrstnost, kakovost tal in voda,
  • povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.

 

Dodatno se kazalec navezuje na strateške cilje Programa razvoja podeželja 2014–2020:

  • obnova, ohranjanje in povečanje biotske raznovrstnosti, vključno z območji Natura 2000 in območji z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami ter kmetovanja visoke naravne vrednosti in stanja krajin v Evropi,
  • izboljšanje upravljanja voda, vključno z ravnanjem z gnojili in pesticidi,
  • preprečevanje erozije tal in izboljšanje upravljanja tal,
  • blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

 

Kazalec se deloma se navezuje tudi na druge okoljske cilje:

  • odprava lakote, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano in spodbujanje trajnostnega kmetijstva (Agenda 2030),
  • varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Unije (7. okoljski akcijski program),
  • varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem (7. okoljski akcijski program).

Podatki o izvajanju kolobarja se namensko ne zbirajo redno, za Slovenijo so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Tudi za EU se podatki ne zbirajo redno, na voljo so samo za leto 2010. Po podatkih se v Sloveniji na pretežnem deležu njivskih površin izvaja načrtovan kolobar vsaj po minimalnih standardih navzkrižne skladnosti. V letu 2010 je bilo 88 % njivskih površin na kmetijskih gospodarstvih (KMG), ki so na vseh njivah izvajala kolobarjenje. V letu 2016 je ta delež še narastel in je obsegal 91 % njivskih površin. V primerjavi z EU–28 je delež nadpovprečen, precej večji je tudi v primerjavi s sosednjimi državami ter Nemčijo in Francijo. Povprečje EU–28 je 70 %, izmed primerjalnih držav pa je največji delež imela Nemčija (81 %), najmanjšega pa Hrvaška (11%). Velik delež njiv v kolobarju je povezan z velikim deležem vključitve kmetijskih gospodarstev v ukrepe kmetijske politike, ki so namenjeni ohranjanju in spodbujanju pridelave (plačilne pravice) in spodbujanju izvajanja nadstandardnih zahtev sonaravnih kmetijskih praks (kmetijsko okoljski ukrepi).

V Sloveniji je med kategorijami kmetijskih zemljišč največ trajnega travinja, najmanj pa njiv in vrtov. Temeljna značilnost slovenskega poljedelstva je usmerjenost v pridelovanje krme. Med skupinami poljščin prevladujejo žita (58 %), sledita pridelava zelene krme na njivah (29 %) in ostalih poljščin. Delež žit ostaja, kljub sezonskim nihanjem, razmeroma stabilen. Trend naraščanja je opazen pri pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, trend upadanja pridelave pa pri korenovkah in gomoljnicah. Iz deležev skupin poljščin je še vedno opazna specializacija poljedelske pridelave na samo nekaj skupin poljščin, predvsem na pridelavo žit in krme za namene živinoreje. V EU so med državami opazne večje razlike v setveni sestavi, kar je odraz velike variabilnosti okoljskih razmer za pridelavo poljščin. Glede na deleže v EU–28 je delež žit v Sloveniji nekoliko nad povprečjem (56 %), oziroma primerljiv z deležem žit v Avstriji. Od sosednjih držav imata večjo zastopanost žit samo Madžarska (64 %) in Hrvaška (67 %). Delež krmnih poljščin je v Sloveniji prav tako nad povprečjem EU (20 %). Med sosednjimi državami je primerljiv z deležem v Italiji (29 %) in precej večji kot v Avstriji (18 %), Hrvaški (14 %) in Madžarski (8 %). Delež industrijskih rastlin v Sloveniji (5 %) je bistveno pod povprečjem EU (12 %) in od sosednjih držav primerljiv samo z deležem v Italiji (6 %). Navedeno je odraz prilagoditve okoljskim razmeram, usmeritvi in proizvodno-ekonomskim specifikam Slovenije. S tega stališča ima setvena struktura poljščin v Sloveniji tako pozitivne kot tudi negativne vplive na širšo skupnost in okolje.

Določene spremembe so opazne med zastopanostjo vrst posameznih poljščin znotraj skupin poljščin. Med žiti prevladuje koruza, a se je njen delež zmanjšal iz 46 % na 40 %, obenem pa se je zmanjšal tudi delež ozimne pšenice iz 20 % na 17 %. Opazneje so se povečale površine s tritikalo, ječmenom in ajdo. Med ostalimi poljščinami naraščajo površine s sojo, oljnimi bučami, deteljami in lucerno. Glede na obdobje 1992–2008 se je v obdobju 2009–2017 izboljšalo razmerje med koruzo in metuljnicami v prid metuljnicam. Povečanje deleža metuljnic v kolobarju pripisujemo ukrepom kmetijske politike, ki spodbujajo njihovo pridelavo.

Delež pokritih njiv preko zime in način njihove pokritosti prispevata k zmanjšanju degradacijskih procesov tal, ki jih lahko povzroča kmetijstvo. Obenem z ozelenitvami zmanjšujemo izpiranje nitratov, povečujemo biodiverziteto talne favne in flore, itd. Podatki o prezimnih ozelenitvah se ne zbirajo redno. Za Slovenijo so na voljo podatki za leti 2010 in 2016, za EU pa za leto 2013. Delež površin z znanimi podatki je bil 87 % v letu 2010 ter 90 % v letu 2016. V letu 2010 je bilo v Sloveniji največ njiv pokritih z običajnimi ozimnimi posevki (53 %), sledijo namenske ozelenitve z dosevki za izboljšano rodovitnost tal (20 %) in njive pokrite z rastlinskimi ostanki (3 %). Približno petina njiv (24 %) preko zime ni bila pokrita. V primerjavi z letom 2010 je v letu 2016 nekoliko narastel delež nepokritih njiv zmanjšal pa delež namenskih ozelenitev s posevki za izboljšano rodovitnost. Na to je verjetno vplival prehod v novo programsko obdobje Programa razvoja podeželja in manjši delež kmetijskih zemljišč, ki so bila vključena v nadstandardne ukrepe. Med državami EU so zaradi raznolikih okoljskih razmer velike razlike v načinih in deležih pokritih tal. Glede na povprečje EU–28 (44 %) je bila pokritost tal preko zime z običajnimi ozimnimi posevki v Sloveniji v obeh letih nekoliko nad povprečjem. Delež je bil tudi bistveno večji kot v sosednjih državah a manjši kot v Nemčiji (63 %). Do razlik prihaja zaradi specifičnih razlik v kolobarnih členih oziroma zastopanosti ozimnih poljščin v njem. Npr. Nemčija nameni bistveno večji delež njiv setvi oljne ogrščice v primerjavi s Slovenijo. Delež namenskih ozelenitev je v Sloveniji precej večji od povprečja EU–28 (7 %) in primerljiv deležem v Franciji (11 %). Med sosednjimi državami ima največji delež namenskih ozelenitev z drugimi posevki Avstrija (36 %). Delež gole površine je manjši od povprečja EU–28 (30 %). Med primerjalnimi državami ima najmanjši delež Avstrija (15 %), največjega pa Hrvaška (57 %). Velike razlike so med državami glede deleža površin brez znanih podatkov o pokritosti. Delež njiv brez podatkov v Sloveniji je bil manjši od povprečja EU–28 (16 %). Med primerjalnimi državami ima najmanjši delež njiv brez podatkov Francija (0,1 %), največjega pa Italija (37 %). Delež pokritih površin preko zime v Sloveniji je deloma zadovoljiv. Kljub temu bi bilo potrebno spodbujati povečevanje tega deleža in zmanjšanje golih zemljišč pod 15 %.

Obdelovalni načini imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rodovitnosti tal in ekonomiki pridelave. Podatki o obdelovalnih načinih se ne zbirajo redno, za Slovenijo so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Tudi za EU se podatki ne zbirajo redno, na voljo so samo za leto 2010. Glede na podatke je v Sloveniji večina njiv preoranih s plugom, sledi plitva konzervirajoča obdelava. Delež njiv brez obdelave z direktno setvijo je zanemarljiv. Glede na leto 2010 sta se v letu 2016 povečala delež njiv obdelanih z oranjem (iz 77 % na 83 %) ter delež njiv obdelanih brez oranja (iz 9 % na 11 %). Delež njiv brez obdelave se je v tem obdobju zmanjšal (iz 1,5 % na 0,5 %). V tem obdobju sta se tudi zmanjšala delež neobdelanih njiv in njiv brez podatkov o obdelavi (iz 14 % na 6 %). Ocenjujemo, da je naraščanje površin obdelanih s plugom verjetno samo navidezno in je povezano z večjo zanesljivostjo pridobljenih podatkov v letu 2016. Razmerja med načini obdelave v letu 2016 zato ocenjujemo kot zanesljivejši pokazatelj dejanskega stanja. Med državami EU so zaradi raznolikih okoljskih in drugih razmer velike razlike v načinu obdelave tal. Glede na povprečje EU-27 v letu 2010 (64 %), je bil delež njiv obdelanih s plugom v Sloveniji nad povprečjem. Med sosednjimi državami sta imeli manjše deleže Avstrija (71 %) in Italija (74 %), večje pa Madžarska (84 %) in Hrvaška (90 %). Delež njiv brez oranja s plitvo obdelavo je bil podoben kot na Madžarskem (11 %) ter večji kot v Italiji (4 %) in na Hrvaškem (3 %). Delež njiv z neposredno setvijo je tudi v drugih državah majhen. Na izbiro načina obdelave vpliva več dejavnikov, obenem pa ima vsak način svoje prednosti in slabosti. Kljub temu pa bi si želeli večji delež njiv, obdelanih brez uporabe pluga, vsaj na lažjih tleh.


Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Vse površine zemljišč so preračunane in predstavljene kot deleži od skupnih površin. Površino njiv, na katerih se izvaja kolobarjenje, smo povzeli po podatkih strukturnega raziskovanja kmetijstva (SURS) za leti 2010 in 2016 ter jih preračunali v deleže glede na skupno površino njiv. Pri tem smo odšteli površine poljščin in zelenjadnic, ki so na njivi prisotne daljši čas, površine v zaščitenih prostorih in površino neobdelanih njiv. Podatke za primerjavo z državami EU smo pridobili na portalu Eurostat za leto 2010. Podoben pristop smo uporabili pri primerjavi skupin poljščin, le da smo tu od skupne površine njiv odšteli samo neobdelane njive ter uporabili podatke za obdobje 1992-2017. Podatke za primerjavo z državami EU smo pridobili na portalu Eurostat za leto 2013. Kolobarne člene poljščin na njivah smo povzeli po bazi SURS-a za obdobje 1992–2017. Deleži so izračunani glede na površino njiv in vrtov brez zelenjadnic, jagod in neobdelanih zemljišč. Kot metuljnice smo upoštevali površine stročnic za zrnje, soje, detelje, lucerne in travno-deteljnih mešanic. Pri oljnicah površin s sojo nismo upoštevali. Podatke o pokritosti njiv preko zime smo povzeli po bazah SURS-a za leti 2010 in 2016. Deleži so izračunani glede na površino njiv in vrtov brez upoštevanih površin hmelja, špargljev, zelenjadnic v zaščitenih prostorih, cvetja in okrasnih rastlin, jagod in neobdelanih zemljišč. Podatke za primerjavo z državami EU smo pridobili na portalu Eurostat za leto 2013. Podatke o deležih njiv glede na način obdelave smo pridobili iz baz SURS-a za leti 2010 in 2016. Deleže površin obdelanih z različno obdelavo smo dobili s preračunom na površino njiv brez upoštevane površine cvetja in okrasnih rastlin, hmelja, zelenjadnic v zaščitenih prostorih, špargljev in jagod. Delež neobdelanih površin in površin brez zbranih podatkov smo združili v skupno kategorijo zaradi primerljivosti z drugimi bazami. Podatke za primerjavo z državami EU smo pridobili z portala Eurostat za leto 2010.

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov
04.10.2018
Podatki za obdobje
1992–2017
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Nekateri podatki so na voljo samo za omejeno obdobje. Zaradi tega je točnost kazalca, predvsem če gre za določitev trendov, manjša od želene. Pričakovati je, da se bo kazalec dopolnjeval v naslednjih letih in s tem postal zanesljivejši.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 2

      Časovna primerljivost: 2

      Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Podatki so povzeti glede na povprečja izračunana in prikazana na portalu Eurostat- Agri-environmental indicators. V opisu kazalca so se pri relevantnih področjih njihova povprečja primerjala z našimi.

Izvorna baza podatkov
EUROSTAT
Datum zajema podatkov
09.10.2018
Podatki za obdobje
2010 in 2013
Geografska pokritost
Indikator zajema države EU–28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Pri EU-27 so vse navedene države, razen Hrvaške.
Informacije o kakovosti za primerjavo držav

  • Prednosti in slabosti kazalca:
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so zanesljivi

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 2

      Časovna primerljivost: 2

      Prostorska primerljivost: 1


SLEDI NAM

TWITTER