Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na različne procese razvrednotenja tal, kakršni so erozija, zmanjšanje organske snovi v tleh, njihova zbitost in različno onesnaženje. Te procese zmanjšuje pokritost tal s poljščinami in žetvenimi ostanki ter so odvisni predvsem od setvene sestave. V Sloveniji je bila pokritost v letih 1992–2007 precej stalna (od 62,7 % do 72,2 %). Kaže se počasen trend povečevanja pokritosti tal. Delež koruze se zmanjšuje in je v letih 2006 in 2007 padel pod 40%. Obseg pridelovanja metuljnic se povečuje in je bil v letu 2007 trikrat večji kot v letu 2000 (od 4,17 % na 12,22%). Med skladiščnimi zmogljivostmi za organska gnojila prevladujejo kombinirana za skladiščenje hlevskega gnoja in tekočega živinskega gnojila ter na večini kmetij omogočajo skladiščenje slednjega za več kakor šest mesecev. V letih 2004 in 2005 se je zelo povečalo število analiz tal, ki omogoča gnojenje na podlagi založenosti tal in gnojilnega načrta.
Načini gospodarjenja na kmetijah so opredeljeni kot odločitve in praktični ukrepi, ki določajo upravljanje kmetije. Vključujejo tehnologije pridelovanja, kakršno je vrstenje poljščin, ter načine obdelave tal in s tem povezano pokritost tal z rastlinsko odejo, pa tudi tipe in zmogljivosti skladišč za organska gnojila*.
*Opredelitev pojma je povzeta po: H. P. Piorr, U. Eppler (University of Eberswalde) in the framework of the PAIS project (Proposal on Agri-Environmental-Indicators), financed by ESTAT (od 2000 do 2004).
Statistični urad Republike Slovenije, Statistične informacije, 2003 - 2008
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pokritost tal | % | 66.8 | 66.8 | 66.3 | 68.1 | 66.5 | 66.4 | 66.5 | 66.2 | 62.7 | 65.1 |
Delež metuljnic | % | 8.3 | 8.2 | 7.7 | 9 | 8.1 | 8.5 | 8.2 | 8 | 4.2 | 4.6 |
Delež koruze | % | 44.9 | 44.5 | 42.6 | 41.7 | 43 | 44.6 | 43.4 | 43.4 | 43.8 | 41.7 |
- | - | ||||||||||
NJIVE IN VRTOVI | ha | 190984 | 191351 | 187024 | 184874 | 181404 | 173518 | 172721 | 172082 | 170849 | 172672 |
Zelenjadnice | ha | 3495 | 3626 | 3139 | 2730 | 2952 | 2807 | 2707 | 2607 | 2507 | 2731 |
Druga izločena zemljišča* | ha | 5115 | 4802 | 5390 | 5112 | 5090 | 4583 | 4383 | 4336 | 3579 | 3564 |
Poljščine (površina za izračun) | ha | 182374 | 182923 | 178495 | 177032 | 173362 | 166128 | 165631 | 165139 | 164763 | 166377 |
ŽITO | ha | 110958 | 110690 | 103338 | 100765 | 99276 | 95480 | 95119 | 91122 | 101865 | 103871 |
Pšenica in pira | ha | 36413 | 37173 | 35876 | 36779 | 35159 | 33431 | 35025 | 31615 | 38256 | 39335 |
Rž | ha | 2692 | 2635 | 2101 | 1925 | 1938 | 1345 | 1227 | 911 | 674 | 745 |
Ječmen | ha | 8146 | 9093 | 12652 | 12719 | 12543 | 10828 | 10871 | 10935 | 11570 | 12664 |
Oves | ha | 2376 | 2388 | 2590 | 1866 | 1888 | 1817 | 1793 | 2405 | 2251 | 1917 |
Tritikala | ha | 0 | 0 | 0 | 368 | 343 | 437 | 478 | 634 | 835 | 1227 |
Koruza za zrnje | ha | 61220 | 59253 | 49359 | 46750 | 47123 | 47491 | 45592 | 44401 | 48009 | 47571 |
DRUGO ŽITO SKUPAJ | ha | 713 | 630 | 1371 | 1004 | 822 | 658 | 639 | 835 | 915 | 1057 |
od tega proso | ha | 179 | 119 | 423 | 255 | 199 | 160 | 163 | 183 | 226 | 157 |
kot glavni posevek | ha | 35 | 48 | 212 | 96 | 88 | 38 | 41 | 80 | 105 | 36 |
kot naknadni posevek | ha | 144 | 71 | 211 | 159 | 111 | 122 | 122 | 103 | 121 | 121 |
od tega ajda | ha | 483 | 455 | 720 | 652 | 542 | 445 | 424 | 601 | 632 | 742 |
kot glavni posevek | ha | 25 | 44 | 320 | 165 | 113 | 40 | 40 | 90 | 108 | 218 |
kot naknadni posevek | ha | 458 | 411 | 400 | 487 | 429 | 405 | 384 | 511 | 524 | 524 |
od tega drugo | ha | 51 | 56 | 228 | 97 | 81 | 53 | 52 | 51 | 57 | 158 |
STROČNICE (ZRNJE) | ha | 613 | 602 | 595 | 699 | 668 | 579 | 445 | 312 | 322 | 362 |
Krmni grah in bob | ha | 39 | 39 | ||||||||
od tega krmni grah | ha | 39 | 43 | 114 | 105 | 73 | 9 | 9 | 9 | 39 | 39 |
od tega krmni bob | ha | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Fižol za zrnje | ha | 574 | 559 | 481 | 594 | 595 | 570 | 436 | 303 | 309 | 323 |
Druge suhe stročnice | ha | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
KORENOVKE IN GOMOLJNICE | ha | ||||||||||
Krompir | ha | 12928 | 12434 | 10147 | 10070 | 9382 | 9186 | 9200 | 9845 | 8952 | 7785 |
Sladkorna pesa | ha | 3153 | 3499 | 4910 | 6132 | 6341 | 6370 | 7670 | 10837 | 8116 | 4700 |
Krmne korenovke | ha | 10789 | 11431 | 11311 | 9928 | 8647 | 6753 | 6753 | 4921 | 4264 | 3778 |
INDUSTRIJSKE RASTLINE | ha | 5784 | 5650 | 6735 | 4535 | 5157 | 4588 | 4482 | 4252 | 4126 | 4313 |
Oljnice | ha | ||||||||||
od tega ogrščica | ha | 1978 | 1654 | 2278 | 296 | 149 | 54 | 77 | 173 | 122 | 398 |
od tega sončnice | ha | 93 | 125 | 134 | 123 | 109 | 9 | 24 | 24 | 24 | 24 |
od tega soja | ha | 0 | 42 | 10 | 14 | 4 | 4 | 4 | 28 | 28 | 38 |
od tega buče za olje | ha | 1232 | 1295 | 1961 | 1815 | 2596 | 2249 | 2311 | 2176 | 2147 | 2122 |
Hmelj | ha | 2398 | 2466 | 2292 | 2205 | 2233 | 2163 | 2010 | 1803 | 1766 | 1682 |
Druge ind. rastline | ha | 44 | 27 | 38 | 69 | 55 | 97 | 44 | 35 | 39 | 53 |
ZELENA KRMA Z NJIV | ha | 45678 | 46533 | 49157 | 52231 | 50166 | 49026 | 47635 | 48061 | 41423 | 45857 |
Enoletni posevki | ha | ||||||||||
od tega silažna koruza | ha | 24571 | 25900 | 30311 | 30321 | 30953 | 29953 | 29285 | 30204 | 26851 | 24491 |
od tega drugo | ha | 1892 | 1685 | 1514 | 1906 | 1735 | 1482 | 1447 | 1276 | 1243 | 1168 |
od tega krmne stročnice | ha | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Detelja in lucerna | ha | 4048 | 3985 | 3658 | 4237 | 3713 | 3885 | 3584 | 2997 | 2863 | 1892 |
od tega detelja | ha | ||||||||||
od tega lucerna | ha | ||||||||||
Trava, TM in TDM | ha | 19532 | 19228 | 17652 | 20442 | 17917 | 17172 | 16785 | 17860 | 13899 | 21739 |
od tega TDM | ha | 11132 | 10959 | 10061 | 11651 | 10212 | 10297 | 10063 | 10407 | 3918 | 5583 |
DRUGO NA NJIVAH | ha | 473 | 485 | 492 | 321 | 307 | 264 | 260 | 286 | 338 | 470 |
NEOBDELANE NJIVE | ha | 1983 | 1975 | 1975 | 1812 | 2171 | 2082 | 1993 | 1904 | 1038 | 816 |
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||||||
Pokritost tal | % | 66.8 | 68.8 | 70 | 69.8 | 70.6 | 72.7 | ||||
Delež metuljnic | % | 5.6 | 7.1 | 8.7 | 9.8 | 12 | 12.2 | ||||
Delež koruze | % | 41.2 | 43 | 41.7 | 41.9 | 37.6 | 38.7 | ||||
- | - | ||||||||||
NJIVE IN VRTOVI | ha | 168414 | 172753 | 175080 | 176314 | 177780 | 175035 | ||||
Zelenjadnice | ha | 3228 | 3982 | 3631 | 2891 | 3169 | 2752 | ||||
Druga izločena zemljišča* | ha | 4062 | 3192 | 4733 | 6372 | 3690 | 5651 | ||||
Poljščine (površina za izračun) | ha | 161124 | 165579 | 166716 | 167051 | 170921 | 166632 | ||||
ŽITO | ha | 98277 | 99305 | 99775 | 94637 | 95951 | 98586 | ||||
Pšenica in pira | ha | 35729 | 35585 | 32385 | 30059 | 32083 | 32040 | ||||
Rž | ha | 620 | 630 | 1109 | 1320 | 766 | 820 | ||||
Ječmen | ha | 12392 | 13789 | 15324 | 15451 | 17044 | 18532 | ||||
Oves | ha | 2014 | 1964 | 1854 | 2731 | 2471 | 2332 | ||||
Tritikala | ha | 1661 | 1820 | 2124 | 1986 | 2869 | 3091 | ||||
Koruza za zrnje | ha | 45525 | 44137 | 45996 | 42369 | 39839 | 40906 | ||||
DRUGO ŽITO SKUPAJ | ha | 1473 | 1380 | 983 | 1631 | 1114 | 1554 | ||||
od tega proso | ha | 276 | 611 | 339 | 627 | 168 | 344 | ||||
kot glavni posevek | ha | 67 | 115 | 277 | 306 | 120 | 113 | ||||
kot naknadni posevek | ha | 209 | 495 | 62 | 321 | 48 | 231 | ||||
od tega ajda | ha | 1169 | 689 | 578 | 811 | 547 | 809 | ||||
kot glavni posevek | ha | 241 | 166 | 210 | 222 | 360 | 351 | ||||
kot naknadni posevek | ha | 928 | 523 | 368 | 589 | 187 | 458 | ||||
od tega drugo | ha | 28 | 80 | 66 | 193 | 399 | 401 | ||||
STROČNICE (ZRNJE) | ha | 512 | 723 | 770 | 2009 | 3905 | 2337 | ||||
Krmni grah in bob | ha | 204 | 367 | 419 | 1521 | 3434 | 1971 | ||||
od tega krmni grah | ha | 204 | 364 | 418 | 1513 | 3342 | 1970 | ||||
od tega krmni bob | ha | 0 | 3 | 1 | 8 | 92 | 1 | ||||
Fižol za zrnje | ha | 308 | 351 | 351 | 451 | 448 | 355 | ||||
Druge suhe stročnice | ha | 0 | 5 | 0 | 37 | 23 | 11 | ||||
KORENOVKE IN GOMOLJNICE | ha | ||||||||||
Krompir | ha | 7113 | 6832 | 6832 | 6306 | 5900 | 5736 | ||||
Sladkorna pesa | ha | 4450 | 5359 | 4658 | 5057 | 6684 | 0 | ||||
Krmne korenovke | ha | 3722 | 4048 | 3401 | 3472 | 1834 | 1977 | ||||
INDUSTRIJSKE RASTLINE | ha | 7633 | 8234 | 7363 | 8050 | 9034 | 11255 | ||||
Oljnice | ha | 6559 | 5826 | 6580 | 7500 | 9666 | |||||
od tega ogrščica | ha | 2433 | 2705 | 1945 | 2260 | 2809 | 5358 | ||||
od tega sončnice | ha | 20 | 107 | 56 | 40 | 156 | 246 | ||||
od tega soja | ha | 67 | 40 | 78 | 172 | 226 | 126 | ||||
od tega buče za olje | ha | 3232 | 3707 | 3693 | 4108 | 4302 | 3936 | ||||
Hmelj | ha | 1817 | 1662 | 1524 | 1453 | 1507 | 1572 | ||||
Druge ind. rastline | ha | 59 | 13 | 13 | 17 | 27 | 17 | ||||
ZELENA KRMA Z NJIV | ha | 44855 | 55716 | 56985 | 61585 | 57869 | 59207 | ||||
Enoletni posevki | ha | 31525 | 29334 | 33882 | 28359 | 28474 | |||||
od tega silažna koruza | ha | 23933 | 30200 | 27045 | 31525 | 27008 | 26802 | ||||
od tega drugo | ha | 1028 | 1325 | 2289 | 2357 | 1351 | 1672 | ||||
od tega krmne stročnice | ha | 0 | 0 | 67 | 184 | 57 | 0 | ||||
Detelja in lucerna | ha | 2021 | 2168 | 2357 | 3070 | 2481 | 3090 | ||||
od tega detelja | ha | 1214 | 1000 | 1445 | 1010 | 1312 | |||||
od tega lucerna | ha | 954 | 1357 | 1625 | 1471 | 1778 | |||||
Trava, TM in TDM | ha | 22013 | 22023 | 25294 | 24633 | 26725 | 27133 | ||||
od tega TDM | ha | 6903 | 9387 | 12087 | 12059 | 14652 | 15841 | ||||
DRUGO NA NJIVAH | ha | 1038 | 149 | 160 | 222 | 303 | 510 | ||||
NEOBDELANE NJIVE | ha | 464 | 320 | 1288 | 2108 | 872 | 1887 |
European Environment Agency, 2005; Centralna podatkovna zbirka Govedo, Kmetijski inštitut Slovenije, 2005.
Skladiščna zmogljivost za gnojevko v mesecih (% kmetij) | ||
---|---|---|
1–2 mes. | % | 4 |
3–4 mes. | % | 8.9 |
5–6 mes. | % | 18.3 |
7–8 mes. | % | 29.3 |
9–10 mes. | % | 19.6 |
>10 mes. | % | 19.9 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2006.
1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
BF | št. | 400 | 400 | 850 | 400 | 300 | 300 | 100 | 100 | 100 | 800 |
ERICO | št. | 20 | 20 | 20 | 20 | 20 | 20 | 20 | 20 | 20 | 4000 |
IHPS | št. | 548 | 923 | 938 | 1023 | 889 | 1145 | 1022 | 1311 | 1701 | 8316 |
KGZS MB | št. | 1354 | 1300 | 1575 | 1399 | 1227 | 1359 | 1606 | 1670 | 2841 | 3515 |
KGZS MS | št. | 655 | 754 | 789 | 748 | 682 | 669 | 887 | 875 | 1544 | 9918 |
KGZS NG | št. | 480 | 320 | 391 | 387 | 354 | 453 | 813 | 903 | 1038 | 4480 |
KGZS PT | št. | 218 | 295 | 398 | 323 | 398 | 488 | 565 | 1017 | 1307 | 4508 |
KIS | št. | 1427 | 1095 | 1463 | 1072 | 1230 | 1222 | 1212 | 1978 | 2716 | 10755 |
TSO | št. | 1800 | 1800 | 1800 | 2100 | 1800 | 1440 | 1850 | 1950 | 2300 | 5000 |
Skupaj | št. | 6902 | 6907 | 8224 | 7472 | 6900 | 7096 | 8075 | 9824 | 13567 | 51292 |
2005 | |||||||||||
BF | št. | 700 | |||||||||
ERICO | št. | 983 | |||||||||
IHPS | št. | 2424 | |||||||||
KGZS MB | št. | 10017 | |||||||||
KGZS MS | št. | 8935 | |||||||||
KGZS NG | št. | 1909 | |||||||||
KGZS PT | št. | 6723 | |||||||||
KIS | št. | 7147 | |||||||||
TSO | št. | 1500 | |||||||||
Skupaj | št. | 40338 |
Cilj je razširitev takih načinov gospodarjenja na kmetijah, ki omogočajo ohranjanje in izboljševanje trajne rodovitnosti tal, preprečujejo erozijo in zbitost tal, povečujejo učinkovitost porabe rastlinskih hranil, zmanjšujejo možnosti za onesnaženje okolja s sredstvi za varstvo rastlin in z gnojili ter so gospodarsko učinkoviti. Z intenzifikacijo kmetijstva se je setvena sestava močno zožila, saj pri nas na skoraj treh četrtinah njiv pridelujemo koruzo in žito. Doseganje omenjenega cilja je odvisno zlasti od sprememb v setveni sestavi, predvsem v večjem obsegu pridelovanja metuljnic in nekaterih industrijskih rastlin ter manjšem deležu koruze.
Pri živinskem gnojilu je cilj zagotavljati ustrezno zmogljivost skladišč – če so namreč gnojnične jame, gnojišča in druge vrste skladišč premajhni, so rejci prisiljeni k prepogostemu in nenačrtovanemu razvozu gnojila ne glede na potrebe rastlin in razmere v okolju. Tako pa se povečuje nevarnost onesnaževanja tal in voda. Cilji v EU so usmerjeni k okolju prijaznejšemu ravnanju z živinskim gnojilom med skladiščenjem in njegovo uporabo na polju. Podprti so tudi z ustrezno slovensko zakonodajo (Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o varstvu okolja, Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, Uredba o mejnem vnosu nevarnih snovi in gnojil v tla) ter v zadnjem času tudi z ukrepi kmetijske in okoljske politike (Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2007–2013, Nacionalni program varovanja okolja).
V Sloveniji je med kategorijami kmetijskih zemljišč največ trajnega travinja, najmanj pa njiv in vrtov. Kljub temu je temeljna značilnost slovenskega poljedelstva usmerjenost v pridelovanje krme. Zaradi gospodarnosti pridelave med krmnimi rastlinami močno prevladuje koruza. Posledica ozke setvene sestave je sorazmerno majhna pokritost tal, zelo velik delež koruze in malo metuljnic v kolobarju. Vsi našteti dejavniki pospešujejo degradacijske procese tal. Rahlo povečevanje pokritosti tal in deleža metuljnic v setveni sestavi po letu 2000 je predvsem posledica uvedbe nekaterih ukrepov v okviru Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa in Kmetijsko okoljskega programa. Setvena sestava je odsev specializacije kmetijske pridelave, zato v njej v kratkem času ni pričakovati bistvenih sprememb. S tega vidika je obravnavano obdobje 1992–2007 sorazmerno kratko.
Ustrezna zmogljivost skladišč omogoča dobro gospodarjenje z živinskim gnojilom in zmanjšuje nevarnost za onesnaženje naravnih virov. Slovenski predpisi določajo, da mora biti na voljo 3,5 m2 gnojišča s pripadajočo gnojnično jamo 2 m3 za vsako glavo velike živine (GVŽ) oziroma 8 m3 jame ali lagune za gnojevko. Pri govedorejskih kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka, prevladujejo tipi kmetij, na katerih skladiščijo živinsko gnojilo kot hlevski gnoj. Od anketiranih kmetij je okrog 85 % takih, ki imajo gnojišča in jame za gnojnico oziroma gnojevko, 2 % jih ima le gnojišča brez gnojničnih jam in 13 % izključno gnojevko.
Skladiščna zmogljivost objektov na kmetijah, ki imajo izključno gnojevko, je primerljiva s povprečjem v EU. Približno 70 % slovenskih kmetij lahko skladišči gnojevko več kakor šest mesecev. Prevladujejo betonske gnojnične jame zunaj hleva (55 %), manj je skladišč za gnojevko pod rešetkami v hlevu (39 %), drugo so odprte nadzemne cisterne in lagune. Na kmetijah, ki imajo kombinirana skladišča, je zmogljivost teh razmeroma velika, saj zadostujejo za več kakor šestmesečno skladiščenje živinskega gnojila – njihova skupna zmogljivost je v primerjavi z EU nadpovprečna. Med gnojišči za hlevski gnoj prevladujejo nepokrita na neprepustni oziroma betonski podlagi (> 90 %). Glede tipa in zmogljivosti gnojišč je stanje v Sloveniji primerljivo s tistim na Finskem in Švedskem.
Ne v EU ne v Sloveniji nimamo podatkov o stanju v preteklosti in ocena trendov ni mogoča. V zadnjem času se povečuje število analiz zemlje, kar omogoča prilagajanje gnojenja potrebam rastlin. Izjemno povečanje teh analiz v letih 2004 in 2005 je posledica uvedbe plačila za izvajanje standarda nitratne direktive, v kateri je med drugimi pogoji predpisano gnojenje na podlagi analize tal in gnojilnega načrta.
Podatki za Slovenijo
Statistične informacije 14/2008, Statistični urad Republike Slovenije
Statistične informacije 23/2008, Statistični urad Republike Slovenije
Statistične informacije 98/2005, Statistični urad Republike Slovenije.
Statistične informacije 142/2004, Statistični urad Republike Slovenije.
Statistične informacije 263/2003, Statistični urad Republike Slovenije.
Centralna podatkovna zbirka Govedo, Kmetijski inštitut Slovenije.
Izračuni za pokritost tal ter za deleže koruze in metuljnic v setveni sestavi so bili izdelani po statističnih podatkih o obsegu pridelave poljščin in zelenjadnic na njivah in vrtovih. Za izračun pokritosti tal smo uporabili enako metodo, kakor je opisana v zaključnem poročilu za okoljski kazalec IRENA 14. Faktor za preračun temelji na številu dni od setve do spravila posamezne vrste ali skupine vrst poljščin in zelenjadnic. Tako izdelane ocene so primerljive z ocenami iz drugih evropskih držav, a te so dostopne samo deloma (za nekatere države v letu 2000).
Centralna podatkovna zbirka Govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije zajema vse podatke o poreklu in proizvodnosti krav v kontroli prireje mleka (82.597 krav molznic na 5.352 kmetijah). V letu 2005/2006 smo zbirko dopolnili z rezultati ankete, s katero smo opravili analizo stanja v čredah in na kmetijah. Ne v EU ne v Sloveniji pa ni podatkov o stanju v preteklosti in ocena trendov ni mogoča.
Podatke o številu analiziranih vzorcev tal je po evidencah izvajalcev zbral Janez Sušin, Kmetijski inštitut Slovenije.
Podatki za druge države
IRENA Indicator Fact Sheet, IRENA 14 – Farm managemant practice, European Environment Agency, 2005; New Cronos database, Eurostat.