KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Kazalec večinoma kaže na neopredeljivo smer razvoja. Ker je večina podatkov zbranih v omejenem obdobju, zanesljiva ocena trendov ni mogoča. Med poljščinami v Sloveniji prevladujejo žita, povečujejo se površine zemljišč, namenjenih pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, obseg pridelave korenovk in gomoljnic se je ustalil na dveh odstotkih njiv. Opaziti je tudi počasno diverzifikacijo vrst poljščin, ugodno je predvsem naraščanje deleža metuljnic. Delež pokritih površin preko zime je nad povprečjem EU, a vseeno še ni na nivoju nekaterih kmetijsko bolj razvitih držav. Nad povprečjem EU je tudi delež zemljišč z namensko ozelenitvijo. Kljub temu pa je v zimskem času skoraj četrtina njiv nepokritih. Slovenija spada v skupino držav, kjer prevladuje konvencionalna obdelava tal z oranjem, alternativni načini obdelave tal se povečujejo zelo počasi in pri tem zaostajamo za kmetijsko bolj razvitimi državami, ki so v razmeroma kratkem obdobju bistveno zmanjšale delež njiv obdelanih s plugom. S stališča doseganja ciljev zmanjševanja erozije, izboljšanja upravljanja tal ter blaženja podnebnih sprememb bi bilo želeno, da se površine z oranjem obdelanih zemljišč zmanjšajo.


Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na ohranjanje rodovitnosti tal in zmožnost prilagajanja spremenljivim klimatskim dejavnikom, med drugim pa vplivajo tudi na ekonomičnost pridelave. Spremembe v praksah kmetovanja med drugim prispevajo k zmanjševanju tveganja za erozijo in izgubo organske snovi v tleh, k zmanjšanju tveganja za onesnaževanje voda ter k izboljšanju fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal. Vrste kmetij ter raba kmetijskih zemljišč (njive, trajno travinje, trajni nasadi) določajo osnovne načine gospodarjenja. Podrobnejše načine usmeritve gospodarjenja pa nakazujejo izvajanje kolobarjenja, prevladujoči kolobarni členi, izbira načinov in deleži pokritosti tal preko zime ter načini obdelave tal.


Grafi

Slika KM11-1: Deleži skupin poljščin na njivah v Sloveniji v obdobju 1992–2017
Viri:

Eurostat, 2013, 2016; SURS (Statistične informacije 1992-2021); preračuni KIS

Prikaži podatke
Njive in vrtovi v uporabi [ha] Neobdelane njive [ha] Žita [ha] Stročnice za suho zrnje [ha] Korenovke in gomoljnice [ha] Industrijske rastline [ha] Zelenjadnice in jagode [ha] Cvetje in okrasne rastline [ha] Zelena krma z njiv [ha] Drugo na njivah [ha] Delež žit [%] Delež industrijskih rastlin [%] Delež korenovk in gomoljnic [%] Delež zelene krme z njiv [%] Delež drugih poljščin [%]
1992 190984 1983 110958 613 21588 5784 3765 144 45678 471 58,10 3,03 11,30 23,92 3,65
1993 191351 1975 110690 602 21322 5650 3901 153 46533 525 57,85 2,95 11,14 24,32 3,74
1994 187024 1975 103338 595 21106 6735 3422 153 49157 544 55,25 3,60 11,29 26,28 3,58
1995 184874 1812 100765 699 21337 4535 2842 139 52231 514 54,50 2,45 11,54 28,25 3,25
1996 181404 2171 99276 668 20367 5157 3042 124 50166 433 54,73 2,84 11,23 27,65 3,55
1997 173518 2082 95480 579 18329 4588 2851 132 49026 452 55,03 2,64 10,56 28,25 3,51
1998 172721 1993 95119 445 19663 4482 2743 140 47635 501 55,07 2,59 11,38 27,58 3,37
1999 172082 1904 91122 312 23198 4252 2666 149 48061 418 52,95 2,47 13,48 27,93 3,17
2000 170849 1038 101865 322 18872 4126 2614 157 41423 432 59,62 2,41 11,05 24,25 2,67
2001 172672 816 103871 362 13831 4313 2828 124 45857 670 60,16 2,50 8,01 26,56 2,78
2002 168414 464 98277 512 12675 7633 2575 105 44855 1318 58,35 4,53 7,53 26,63 2,95
2003 172753 320 98286 723 13422 8234 3162 169 47922 515 56,89 4,77 7,77 27,74 2,83
2004 175080 1288 99345 770 12422 7310 2979 169 50219 580 56,74 4,18 7,10 28,68 3,30
2005 176314 2108 94637 2009 12317 8050 2995 169 53665 364 53,68 4,57 6,99 30,44 4,34
2006 177780 872 95951 3905 12941 9034 3273 139 51361 304 53,97 5,08 7,28 28,89 4,78
2007 175035 1887 98586 2337 6263 11255 2861 154 51467 225 56,32 6,43 3,58 29,40 4,26
2008 180303 584 105016 1578 4986 9816 3545 154 54404 220 58,24 5,44 2,77 30,17 3,37
2009 175189 714 100173 1030 4644 10731 3516 154 54007 220 57,18 6,13 2,65 30,83 3,22
2010 170144 349 93941 886 4477 13321 2378 76 54374 342 55,21 7,83 2,63 31,96 2,37
2011 168744 479 94125 1134 3870 12425 3387 78 52992 254 55,78 7,36 2,29 31,40 3,16
2012 171668 487 98378 748 3647 11450 3923 72 52709 254 57,31 6,67 2,12 30,70 3,19
2013 174110 448 97830 686 3555 11547 3987 96 55761 200 56,19 6,63 2,04 32,03 3,11
2014 175069 338 98293 691 3821 11867 4138 73 55649 200 56,15 6,78 2,18 31,79 3,11
2015 171167 1170 96976 847 3494 10419 4115 53 53894 200 56,66 6,09 2,04 31,49 3,73
2016 173787 1109 95508 1258 3311 13272 4630 85 54212 402 54,96 7,64 1,91 31,19 4,31
2017 174363 1313 95193 1306 3389 13180 4559 48 54973 402 54,59 7,56 1,94 31,53 4,37
2018 172341 1254 95003 1077 3133 11222 4416 53 55780 402 55,13 6,51 1,82 32,37 4,18
2019 174202 1501 95723 1029 3060 10445 5319 32 56691 402 54,95 6,00 1,76 32,54 4,75
2020 175563 1194 97634 737 3160 11369 5780 53 55419 219 55,61 6,48 1,80 31,57 4,55
2021 175265 1560 97860 749 2930 11599 5161 35 55150 219 55,84 6,62 1,67 31,47 4,41
EU–28 (2013) 58,90 14,10 3,40 21,40 2,10
EU–28 (2016) 58,70 15,30 3,30 20,30 2,40
Madžarska (2013) 66,40 22,20 0,90 8,40 2,10
Madžarska (2016) 62 25,20 0,70 9 2,70
Nemčija (2013) 56 13,80 5,20 23,60 1,40
Nemčija (2016) 55,20 13,80 5,10 24,40 1,50
Avstrija (2013) 62 12,70 5,40 18,30 1,60
Avstrija (2016) 60,70 14,30 4,90 18,50 1,70
Italija (2013) 55,10 8,60 1,30 30,50 4,50
Italija (2016) 52,20 9,70 1 31,80 5,20
Hrvaška (2013) 67,70 14,10 3,60 13,60 1
Hrvaška (2016) 61,70 20,50 3 13,50 1,30
Slika KM11-2: Gibanje zastopanosti pomembnejših vrst poljščin na njivah v Sloveniji v obdobju 1992–2017
Viri:

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke
Njive in vrtovi v uporabi [ha] Zelenjadnice [ha] Jagode [ha] Drugo jagodičje [ha] Neobdelane površine [ha] ŽITO [ha] Pšenica in pira [ha] Rž [ha] Ječmen [ha] Oves [ha] Tritikala [ha] Koruza za zrnje [ha] DRUGO ŽITO (SKUPAJ) [ha] Od tega proso [ha] - kot glavni posevek [ha] - kot naknadni posevek [ha] Od tega ajda [ha] - kot glavni posevek [ha] - kot naknadni posevek [ha] Od tega drugo [ha] STROČNICE (ZRNJE) [ha] Krmni grah in bob [ha] - od tega krmni grah [ha] - od tega krmni bob [ha] Fižol za zrnje [ha] Druge suhe stročnice [ha] KORENOVKE IN GOMOLJNICE [ha] Krompir [ha] Sladkorna pesa [ha] Krmne korenovke [ha] Druge krmne korenovke [ha] INDUSTRIJSKE RASTLINE [ha] Oljnice [ha] - od tega ogrščica in repica [ha] - od tega sončnice [ha] - od tega soja [ha] - od tega buče za olje [ha] Hmelj [ha] Druge ind. rastline [ha] ZELENA KRMA Z NJIV [ha] Enoletni posevki [ha] - od tega silažna koruza [ha] - od tega drugo [ha] - od tega krmne stročnice [ha] Detelja in lucerna [ha] - od tega detelja [ha] - od tega lucerna [ha] Trava, TM in TDM [ha] - od tega TDM [ha] DRUGO NA NJIVAH [ha] Delež metuljnic [%] Delež ozimne pšenice in pire [%] Delež koruze [%] Delež oljnic (brez soje) [%] Delež zrnatih stročnic [%]
1992 190984 3495 270 368 1983 110958 36413 2639 8146 2376 0 61220 713 179 35 144 483 25 458 51 613 39 0 574 0 12928 3153 10789 5784 1978 93 0 1232 2398 44 45678 24571 1892 0 4048 19532 11132 473 8,27 19,07 44,92 1,73 0,32
1993 191351 3626 275 322 1975 110690 37173 2635 9093 2388 0 59253 630 119 48 71 455 44 411 56 602 43 0 559 0 12434 3499 11431 5650 1654 125 42 1295 2466 27 46533 25900 1685 0 3985 19228 10959 485 8,15 19,43 44,50 1,61 0,34
1994 187024 3139 283 248 1975 103338 35876 2101 12652 2590 0 49359 1371 423 212 211 720 320 400 228 595 114 0 481 0 10147 4910 11311 6735 2278 134 10 1961 2292 38 49157 30311 1514 0 3658 17652 10061 492 7,66 19,18 42,60 2,34 0,32
1995 184874 2730 112 54 1812 100765 36779 1925 12719 1866 368 46750 1004 255 96 159 652 165 487 97 699 105 0 594 0 10070 6132 9928 4535 296 123 14 1815 2205 69 52231 30321 1906 0 4237 20442 11651 321 8,98 19,89 41,69 1,21 0,39
1996 181404 2952 90 49 2171 99276 35159 1938 12543 1888 343 47123 822 199 88 111 542 113 429 81 668 73 0 595 0 9382 6341 8647 5157 149 109 4 2596 2233 55 50166 30953 1735 0 3713 17917 10212 307 8,05 19,38 43,04 1,57 0,37
1997 173518 2807 44 46 2082 95480 33431 1345 10828 1817 437 47491 658 160 38 122 445 40 405 53 579 9 0 570 0 9186 6370 6753 4588 54 9 4 2249 2163 97 49026 29953 1482 0 3885 17172 10297 264 8,51 19,27 44,63 1,33 0,34
1998 172721 2707 36 46 1993 95119 35025 1227 10871 1793 478 45592 639 163 41 122 424 40 384 52 445 9 0 436 0 9200 7670 6753 4482 77 24 4 2311 2010 44 47635 29285 1447 0 3584 16785 10063 260 8,16 20,28 43,35 1,40 0,26
1999 172082 2607 59 46 1904 91122 31615 911 10935 2405 634 44401 835 183 80 103 601 90 511 51 312 9 0 303 0 9845 10837 4921 4252 173 24 28 2176 1803 35 48061 30204 1276 0 2997 17860 10407 286 7,99 18,37 43,35 1,38 0,20
2000 170849 2507 107 46 1038 101865 38256 674 11570 2251 835 48009 915 226 105 121 632 108 524 57 322 39 39 0 309 0 8952 8116 4264 4126 122 24 28 2147 1766 39 41423 26851 1243 0 2863 13899 3918 338 4,21 22,39 43,82 1,34 0,20
2001 172672 2731 97 46 816 103871 39335 745 12664 1917 1227 47571 1057 157 36 121 742 218 524 158 362 39 39 0 323 0 7785 4700 3778 4313 398 24 38 2122 1682 53 45857 24491 1168 0 1892 21739 5583 470 4,58 22,78 41,73 1,47 0,23
2002 168414 3228 78 29 464 98277 35729 620 12392 2014 1661 45525 1473 276 67 209 1169 241 928 28 512 204 204 0 308 0 7113 4450 3722 7633 2433 20 67 3232 1817 59 44855 23933 1028 0 2021 22013 6903 1038 5,76 21,21 41,24 3,38 0,34
2003 172753 3982 75 29 320 99305 35585 630 13789 1964 1820 44137 1380 611 115 495 689 166 523 80 723 367 364 3 351 5 6832 5359 4048 8234 6559 2705 107 40 3707 1662 13 55716 31525 30200 1325 0 2168 1214 954 22023 9387 149 7,34 20,60 43,03 3,77 0,44
2004 175080 3631 75 29 1288 99775 32385 1109 15324 1854 2124 45996 983 339 277 62 578 210 368 66 770 419 418 1 351 0 6832 4658 3401 7363 5826 1945 56 78 3693 1524 13 56985 29334 27045 2289 67 2357 1000 1357 25294 12087 160 8,97 18,50 41,72 3,25 0,48
2005 176314 2891 104 29 2108 94637 30059 1320 15451 2731 1986 42369 1631 627 306 321 811 222 589 193 2009 1521 1513 8 451 37 6306 5057 3472 8050 6580 2260 40 172 4108 1453 17 61585 33882 31525 2357 184 3070 1445 1625 24633 12059 222 10,68 17,05 41,91 3,63 1,24
2006 177780 3169 104 29 872 95951 32083 766 17044 2471 2869 39839 1114 168 120 48 547 360 187 399 3905 3434 3342 92 448 23 5900 6684 1834 9034 7500 2809 156 226 4302 1507 27 57869 28359 27008 1351 57 2481 1010 1471 26725 14652 303 13,89 18,05 37,60 4,09 2,32
2007 175035 2752 109 31 1887 98586 32040 820 18532 2332 3091 40906 1554 344 113 231 809 351 458 401 2337 1971 1970 1 355 11 5736 0 1977 11255 9666 5358 246 126 3936 1572 17 59207 28474 26802 1672 0 3090 1312 1778 27133 15841 510 13,35 18,30 38,68 5,45 1,41
2008 180303 3421 124 31 584 105564 35413 714 19229 1887 3241 43698 1382 247 137 110 761 323 438 374 1578 1212 1211 1 355 11 5991 4427 0 1564 9816 8161 4442 256 49 3414 1638 17 61454 27068 26543 525 0 4351 2109 2272 29574 17964 161 13,95 19,64 38,96 4,50 0,90
2009 175189 3406 110 33 714 100173 34534 892 20089 1773 3399 38611 1568 136 84 52 1044 403 641 388 1030 648 355 27 4644 4175 972 939 10731 9041 4424 227 66 4324 1660 13 54007 27252 26125 1127 5860 3415 2445 30624 19239 183 14,95 19,71 36,95 5,12 0,63
2010 170144 2276 102 36 349 93941 31946 796 18730 1773 3477 36433 1605 199 95 104 1198 482 716 208 886 513 289 84 4477 4125 587 727 13321 11756 5303 203 109 6141 1488 31 54374 26851 25868 983 5548 2566 2982 29956 19368 230 15,23 18,78 36,62 6,85 0,58
2011 168744 3288 99 42 479 94125 29665 808 17477 1842 3347 40185 1655 203 58 145 1180 471 709 272 1134 621 289 224 3870 3640 654 726 12425 10969 4770 374 107 5718 1376 52 52992 26885 25970 915 5451 2504 2948 28848 20539 230 16,14 17,58 39,20 6,44 0,74
2012 171668 3843 80 51 487 98378 34586 902 17967 1369 3640 39166 2103 199 62 137 1676 457 1219 228 748 370 289 89 3647 3386 553 797 11450 10160 5141 367 140 4512 1159 82 52709 28499 27437 1062 5337 2183 3154 27626 19123 230 14,77 20,15 38,80 5,84 0,52
2013 174110 3881 106 66 448 97830 31758 1489 17314 1203 3490 41857 1860 169 67 102 1401 362 1039 290 686 224 396 66 3555 3307 476 790 11547 10115 6131 273 278 3433 1166 194 55761 30866 30011 855 5722 2339 3382 28699 20034 187 15,35 18,24 41,28 5,65 0,55
2014 175069 4051 87 103 338 98293 33124 1640 18482 1364 4229 38331 2713 229 105 124 1979 512 1467 506 691 221 396 74 3821 3600 434 761 11867 10162 5563 252 404 3943 1296 364 55649 30147 29485 662 5549 2128 3421 27015 19496 187 14,93 18,92 38,74 5,57 0,63
2015 171167 4008 107 141 1170 96976 30734 1236 20110 1506 4491 37743 3136 491 264 227 2435 682 1753 209 847 447 396 4 3494 3318 325 597 10419 8503 1629 230 1705 4939 1405 436 53894 29395 28734 661 8507 4074 4432 21864 15454 187 15,49 17,96 38,84 3,97 1,49
2016 173787 4519 111 174 1109 95508 31461 970 19184 1332 5288 36388 3731 399 78 321 3127 601 2526 206 1258 611 634 13 3311 3164 266 626 13272 11273 3156 241 2466 5410 1485 425 54212 29513 28690 823 10498 4863 5635 21286 14137 375 16,32 18,10 37,45 5,07 2,14
2017 174363 4451 108 231 1313 95193 28016 1081 20369 1448 5032 38290 4224 347 83 264 3647 643 3004 230 1306 658 634 14 3389 3165 294 678 13180 11142 3435 299 2908 4500 1591 305 54973 29964 29194 770 10158 4795 5364 22324 14403 375 16,50 16,07 38,70 4,72 2,42
2018 172341 4416 117 258 1254 95003 27822 1301 20994 1245 5668 37079 4136 454 155 299 3475 532 2943 207 1077 434 634 9 3133 2812 0 315 601 11222 9091 3397 288 1756 3650 1667 55782 29820 780 9630 4367 5264 24533 15451 402 16,20 16,14 38,82 4,26 1,64
2019 174202 5319 112 277 1501 95723 26727 1178 21139 1207 5804 38883 3686 277 99 178 3187 464 2723 222 1029 386 634 9 3060 2796 184 362 558 10445 8296 3245 334 1433 3284 1616 56692 30150 694 8520 3838 4682 23852 15222 402 15,04 15,34 39,63 3,94 1,41
2020 175563 5780 121 330 1194 97632 27286 839 22207 950 5590 39829 4798 356 122 234 4279 648 3631 163 738 341 387 9 3159 2969 113 464 757 11370 9466 3306 354 1637 4169 1489 55418 30628 826 7706 3421 4285 26542 15848 219 14,77 15,54 40,13 4,46 1,35
2021 175265 5161 119 341 1560 97861 26785 640 21863 1195 5152 41402 5015 418 114 304 4318 430 3888 279 749 346 387 16 2929 2734 127 178 628 11600 9610 2806 420 1893 4491 1535 55150 29663 1019 8035 4086 3949 27928 16234 219 15,35 15,28 40,55 4,40 1,51
Slika KM11-3: Deleži pokritosti njiv preko zime v letu 2010 in 2016
Viri:

Eurostat, 2016; SURS, 2010 in 2016; preračun KIS

Prikaži podatke
Njive in vrtovi v uporabi[ha] Neobdelana zemljišča[ha] Površina za izračun[ha] Površina z običajnimi ozimnimi posevki[ha] Površina pokrovnih posevkov za izboljšavo rodovitnosti tal[ha] Površina le z rastlinskimi ostanki[ha] Površina z večletnimi posevki[ha] Gola zemlja[ha] Delež površin z običajnimi ozimnimi posevki [%] Delež površin s posevki za izboljšano rodovitnost tal [%] Delež površin z rastlinskimi ostanki [%] Delež površin z večletnimi posevki[%] Delež gole zemlje[%] Delež prekrite zemlje preko zime[%] Delež površin brez podatkov[%] Delež običajnih ozimnih posevkov na površinah z znanimi podatki[%] Delež posevkov za izboljšano rodovitnost tal na površinah z znanimi podatki[%] Delež rastlinskih ostankov na površinah z znanimi podatki[%] Delež večletnih posevkov na površinah z znanimi podatki Delež gole zemlje na površinah z znanimi podatki[%]
Slovenija (2010) 170144 349 170595 77239 28532 4987 35116 45,28 16,72 2,92 0 20,58 79,42 14,49 52,95 19,56 3,42 0 24,07
Slovenija (2016) 173787 1109 175118 80787 21352 11023 21070 40667 46,13 12,19 6,29 12,03 23,22 76,78 0,13 46,19 12,21 6,30 12,05 23,25
EU–27 (2010) 103404290 45302160 5648220 9165260 26244110 43,81 5,46 8,86 0 25,38 74,62 16,48 52,46 6,54 10,61 0 30,39
EU–27 (2016) 97078750 44876620 7451790 7041980 7553540 22328980 46,23 7,68 7,25 7,78 23,00 77,00 8,06 50,28 8,35 7,89 8,46 25,02
Madžarska (2010) 3837230 1506710 44970 217300 1817950 39,27 1,17 5,66 0 47,38 52,62 6,52 42,01 1,25 6,06 0 50,68
Madžarska (2016) 3821830 1716950 95220 283480 114730 1608920 44,92 2,49 7,42 3,00 42,10 57,90 0,07 44,95 2,49 7,42 3,00 42,13
Nemčija (2010) 11896790 7054160 821160 1140750 2201660 59,29 6,90 9,59 0 18,51 81,49 5,71 62,88 7,32 10,17 0 19,63
Nemčija (2016) 11819330 6739810 1466760 923260 545430 1656630 57,02 12,41 7,81 4,61 14,02 85,98 4,12 59,48 12,94 8,15 4,81 14,62
Avstrija (2010) 1371290 480590 368210 25130 150510 35,05 26,85 1,83 0 10,98 89,02 25,29 46,91 35,94 2,45 0 14,69
Avstrija (2016) 1344380 534810 286900 51870 209990 260120 39,78 21,34 3,86 15,62 19,35 80,65 0,05 39,80 21,35 3,86 15,63 19,36
Italija (2010) 7009310 2225390 132890 635800 1451560 31,75 1,90 9,07 0 20,71 79,29 36,58 50,06 2,99 14,30 0 32,65
Italija (2016) 7145040 3020560 113990 666770 583450 1107740 42,27 1,60 9,33 8,17 15,50 84,50 23,13 54,99 2,08 12,14 10,62 20,17
Francija (2010) 18386080 8573370 1992730 1537160 6272960 46,63 10,84 8,36 0 34,12 65,88 0,05 46,65 10,84 8,36 0 34,14
Francija (2016) 18249970 9715010 2851640 1095540 3361330 1196540 53,23 15,63 6,00 18,42 6,56 93,44 0,16 53,32 15,65 6,01 18,45 6,57
Hrvaška (2010) 895220 289000 14660 37160 449820 32,28 1,64 4,15 0 50,25 49,75 11,68 36,55 1,85 4,70 0 56,89
Hrvaška (2016) 881620 300450 0 40 93340 487170 34,08 0 0,00 10,59 55,26 44,74 0,07 34,10 0 0,00 10,59 55,30
Slika KM11-4: Deleži njiv glede na način obdelave v letu 2010 in 2016
Viri:

Eurostat, 2016; SURS ,2010 in 2016; preračun KIS

Prikaži podatke
NJIVE IN VRTOVI [ha] Neobdelana zemljišča [ha] Površina za izračun [ha] Površina preorana s plugom [ha] Površina obdelana brez oranja (plitka obdelava - brananje) [ha] Površina brez kakršne koli obdelave (neposredna setev) [ha] Neobdelana zemljišča in površina brez podatkov [ha] Delež njiv preoranih s plugom [%] Delež njiv obdelanih brez oranja (plitka obdelava - brananje) [%] Delež njiv brez kakršnekoli obdelave (neposredna setev) [%] Delež neobdelanih njiv in njiv brez podatkov [%]
Slovenija (2010) 170144 349 170595 128894 14692 2480 24529 75,56 8,61 1,45 14,38
Slovenija (2016) 173787 1109 175118 142814 19274 918 12112 81,55 11,01 0,52 6,92
EU–28 (2010) 102535310 65458370 19176980 3530940 14369020 63,84 18,70 3,44 14,01
EU–27 (2016) 97078750 64876510 18957550 3591660 9653030 66,83 19,53 3,70 9,94
Madžarska (2010) 3837230 3205710 409670 44170 177680 83,54 10,68 1,15 4,63
Madžarska (2016) 3821830 3256560 356770 37940 170560 85,21 9,34 0,99 4,46
Nemčija (2010) 11896790 6610510 4470300 146610 669370 55,57 37,58 1,23 5,63
Nemčija (2016) 11819330 6316900 4719290 94210 688930 53,45 39,93 0,80 5,83
Avstrija (2010) 1370290 972960 326720 28330 42280 71,00 23,84 2,07 3,09
Avstrija (2016) 1344380 732610 395290 23250 193230 54,49 29,40 1,73 14,37
Italija (2010) 7009310 5183060 300970 283920 1241360 73,95 4,29 4,05 17,71
Italija (2016) 7145040 5742750 263410 231420 907460 80,37 3,69 3,24 12,70
Francija (2010) 18386080 8991900 4619950 530270 4243960 48,91 25,13 2,88 23,08
Francija (2016) 18249970 8757990 5948190 960120 2583670 47,99 32,59 5,26 14,16
Hrvaška (2010) 895220 808340 25660 18540 39680 90,30 2,87 2,07 4,43
Hrvaška (2016) 881620 789640 44320 4880 42780 89,57 5,03 0,55 4,85

Cilji

  • Zagotavljati optimalno vrednost kmetijske proizvodnje, ki omogoča stabilno prehransko varnost.
  • Zagotavljanje izvajanje trajnostnih kmetijskih praks, ki bodo ohranjale rodovitnost tal, biotsko raznovrstnost in varnost voda ter smotrno porabo resursov
  • Izvajanje kmetijskih praks z namenom blaženje in prilagajanja na podnebne spremembe
  • Zmanjšanje stroškov ter povečevanje vrednosti kmetijske pridelave.

Temeljna značilnost slovenskega poljedelstva je usmerjenost v pridelovanje krme za živino. V letu 2021 med skupinami poljščin pri nas prevladujejo žita (56 %), sledita pridelava zelene krme na njivah (31 %) in pridelava industrijskih rastlin (7%). Delež žit ostaja razmeroma stabilen, kljub sezonskim nihanjem. Naraščajo površine namenjene pridelavi zelene krme in industrijskih rastlin, delež pridelave korenovk in gomoljnic pa se je po zmanjševanju v zadnjih letih ustalil na približno dveh odstotkih njiv. V EU so med državami opazne večje razlike v setveni sestavi, kar je odraz variabilnosti okoljskih razmer za pridelavo poljščin, specifičnih zahtev trgov ter ukrepov kmetijske politike. Glede na deleže poljščin v letu 2016 v EU–28 je delež žit v Sloveniji rahlo pod povprečjem EU (59 %), ter primerljiv z deležema v Nemčiji in Avstriji. Od sosednjih držav imajo večjo zastopanost žit Madžarska (62 %), Hrvaška (62 %) in Avstrija (61 %). Delež krmnih poljščin v Sloveniji je nad povprečjem EU (20 %). Med sosednjimi državami je primerljiv z deležem v Italiji (32 %) in večji kot v Avstriji (19 %), Hrvaški (14 %) in Madžarski (9 %). Nasprotno pa je delež industrijskih rastlin v Sloveniji (7 %) pod povprečjem EU (15 %) in manjši od vseh primerjalnih držav. Navedeno je odraz prilagoditve okoljskim razmeram, usmeritvi in proizvodno-ekonomskim specifikam Slovenije oz. primerjalnih držav.

Določene spremembe skozi daljše obdobje so opazne med zastopanostjo vrst posameznih poljščin znotraj skupin poljščin. Med žiti še vedno prevladuje koruza, a se je njen delež zmanjšal iz 45 % v letu 1992 na 39 % v letu 2017, nato pa se je ponovno povečal na 41% v letu 2021. Delež ozimne pšenice in pire se je v enakem obdobju zmanjšal iz 19 % na 15 %, opazneje so se povečale površine s tritikalo, ječmenom in ajdo. Med ostalimi poljščinami naraščajo površine s sojo, oljnimi bučami, deteljami in lucerno. Glede na obdobje 1992–2008 se je v obdobju 2009–2021 izboljšalo razmerje med koruzo in metuljnicami v prid metuljnicam. Povečanje deleža metuljnic v kolobarju pripisujemo ukrepom kmetijske politike, ki spodbujajo njihovo pridelavo.

Pokritosti tal preko zime prispeva k zmanjšanju degradacijskih procesov tal, zmanjšuje izpiranje nitratov, poveča biodiverziteto talne favne in flore, itd. Podatki o prezimnih ozelenitvah se ne zbirajo redno. Za Slovenijo in EU so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. V letu 2010 je bil pri nas delež površin z znanimi podatki 86 % in 99% v letu 2016. V letu 2010 je v Sloveniji največ njiv pokritih z običajnimi ozimnimi posevki (53 %), sledijo namenske ozelenitve z dosevki za izboljšano rodovitnost tal (20 %) in njive pokrite z rastlinskimi ostanki (3 %). Približno petina njiv (24 %) preko zime ni bila pokrita. V letu 2016 se je odstotek prekritih njiv preko zime zmanjšal za 2 %. Delež njiv pokritih z običajnimi ozimnimi posevki (46 %) ter namenskimi ozelenitvami s posevki za izboljšano rodovitnost (12 %) sta se zmanjšala v letu 2016 v primerjavi z 2010, povečal pa delež njiv pokritih z žetvenimi ostanki (6 %). V letu 2016 je bila uvedena kategorija večletnih posevkov (12 %), prav tako pa se je zmanjšal delež njiv brez podatkov, kar lahko pojasni del zmanjšanja zemljišč v ostalih kategorijah. Deloma pa je na spremembe vplival tudi prehod v novo programsko obdobje Programa razvoja podeželja in manjši delež kmetijskih zemljišč, vključenih v ukrepe ozelenitve. Med državami EU so zaradi raznolikih okoljskih razmer velike razlike v načinih in deležih pokritih tal. Glede na povprečje EU–28 za leto 2016 (69 %) je bila pokritost tal preko zime v Sloveniji nad povprečjem. Večjo pokritost tal od Slovenije imajo Nemčija (86 %), Avstrija (81 %), Italija (84 %) ter Francija (93 %), manjšo pa Madžarska (58 %) in Hrvaška (45 %). V EU 28 in v vseh primerjalnih državah predstavljajo največji delež prekritosti preko zime običajni ozimni posevki. Največji delež prekritosti s to kategorijo poljščin ima Nemčija (57 %), najmanjšega pa Hrvaška (34 %). Do razlik prihaja zaradi specifičnih razlik v kolobarnih členih oziroma zastopanosti ozimnih poljščin v njem. Npr. Nemčija nameni bistveno večji delež njiv setvi oljne ogrščice v primerjavi s Slovenijo. Delež namensko ozelenjenih površin preko zime je v Sloveniji precej večji od povprečja EU–28 (8 %) ter Madžarske (2 %), Italije (2 %) ter Hrvaške (0 %), primerljiv z deležem v Nemčiji (12 %) ter manjši od deležev v Avstriji (21 %) in Franciji (16 %). Delež gole površine v Sloveniji je v letu 2016 na ravni povprečja EU–28 (23 %). Med primerjalnimi državami ima najmanjši delež Francija (7 %), največjega pa Hrvaška (55 %) in Madžarska (42 %). Velike razlike so med državami glede deleža površin brez znanih podatkov o pokritosti. Delež njiv brez podatkov v Sloveniji se je v obdobju med 2010 in 2016 bistveno zmanjšal, in podatki za leto 2016 so zajemali 99,9 % vseh njivskih površin. Delež je manjši od povprečja EU–28 (8 %). Med primerjalnimi državami imajo podobne deleže njiv brez podatkov Francija, Madžarska, Avstrija in Hrvaška, največ površin brez podatkov pa ima Italija (23 %). Delež pokritih površin preko zime v Sloveniji obsega več kot 75 % njiv in je deloma zadovoljiv. Kljub temu bi bilo potrebno spodbujati povečevanje tega deleža in zmanjšanje golih zemljišč pod 10 %, s ciljem doseči popolno prekritost tal.

Obdelovalni načini imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rodovitnosti tal in ekonomiki pridelave. Podatki o obdelovalnih načinih se ne zbirajo redno, za Slovenijo in EU so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Glede na podatke je v Sloveniji večina njiv preoranih s plugom, sledi konzervirajoča obdelava tal. Delež njiv brez obdelave z direktno setvijo je zanemarljiv. V Sloveniji sta se glede na leto 2010 v letu 2016 povečala delež njiv obdelanih z oranjem (iz 76 % na 82 %) ter delež njiv obdelanih na konzervirajoč način (iz 9 % na 11 %). Delež njiv brez obdelave se je v tem obdobju zmanjšal (iz 1,5 % na 0,5 %). V tem obdobju sta se tudi zmanjšala delež neobdelanih njiv in njiv brez podatkov o obdelavi (iz 14 % na 7 %). Ocenjujemo, da je naraščanje površin obdelanih s plugom verjetno samo navidezno in je povezano z večjo zanesljivostjo pridobljenih podatkov v letu 2016. Razmerja med načini obdelave v letu 2016 zato ocenjujemo kot zanesljivejši pokazatelj dejanskega stanja. Glede na povprečje EU-27 v letu 2016 (67 %), je bil delež njiv obdelanih s plugom v Sloveniji nad povprečjem. Med primerjalnimi državami so imeli manjše deleže s plugom obdelanih njiv Nemčija (53 %) Avstrija (54 %) in Francija (48 %). Vse tri države so v obdobju med 2010 in 2016 bistveno zmanjšale površine oranih njiv. Večji delež oranih njiv od Slovenije imajo Madžarska (85 %) in Hrvaška (90 %). Delež slovenskih njiv s plitvo konzervirajočo obdelavo je podoben kot na Madžarskem (9 %) ter večji kot v Italiji (4 %) in na Hrvaškem (5 %), a bistveno manjši kot v Nemčiji (40 %), Franciji (33 %) in Avstriji (29 %). Delež njiv brez obdelave tal z neposredno setvijo je majhen tudi v drugih državah, med primerjalnimi državami ima največji delež Francija (5 %). Precejšnje razlike v obdelavi tal med državami EU odražajo razlike v talnih in podnebnih razmerah, povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev in socialno-ekonomskih specifik sistemov kmetovanja v posameznih državah. Poleg tega ima vsaka metoda prednosti in slabosti, kar otežuje splošna priporočila. Kljub temu bi se delež njiv, obdelanih z oranjem, v Sloveniji moral zmanjšati.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatke zbira in obdeluje Statistični urad RS po objavljenih metodologijah.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Vse površine zemljišč so preračunane in predstavljene kot deleži od skupnih površin. Površino njiv, na katerih se izvaja kolobarjenje, smo povzeli po podatkih strukturnega raziskovanja kmetijstva (SURS) za leti 2010 in 2016 ter jih preračunali v deleže glede na skupno površino njiv. Pri tem smo odšteli površine poljščin in zelenjadnic, ki so na njivi prisotne daljši čas, površine v zaščitenih prostorih in površino neobdelanih njiv. Kolobarne člene poljščin na njivah smo povzeli po bazi SURS-a za obdobje 1992–2017. Deleži so izračunani glede na površino njiv in vrtov brez zelenjadnic, jagod in neobdelanih zemljišč. Kot metuljnice smo upoštevali površine stročnic za zrnje, soje, detelje, lucerne in travno-deteljnih mešanic. Pri oljnicah površin s sojo nismo upoštevali.

 

Podatkovni viri

 

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Pridelava poljščin v Sloveniji

ha

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502402S.px

1992-2021

Javno dostopni podatki

Letno

12.10.2022

Da

Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov

ha

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502401S.px

1992-2021

Letno

12.10.2022

Da

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Metodologija zbiranja podatkov je enaka kot za Slovenijo.

Podatki so dostopni za vseh 27 držav članic EU–27 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska), EU–27 (deloma EU–28) kot celoto ter za Združeno kraljestvo, ki je iz EU izstopilo 31. 1. 2020.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatke za primerjavo deležev skupin poljščin pokritosti tal preko zime in obdelovalnih načinov tal v Sloveniji z EU in primerjalnimi državami EU smo pridobili na portalu Eurostat za leti 2010 oz. 2013 in za 2016. Podatki o deležu skupin poljščin na njivah so dostopni za leti 2013 in 2016, uporabili smo podatke za EU–28 in primerjalne države (Avstrija, Madžarska, Italija, Hrvaška in Nemčija). Za primerjavo deležev pokritosti njiv preko zime so na voljo podatke iz leta 2010 in 2016. Uporabili smo podatke za Slovenijo, EU–27 ter primerjalne države (Avstrija, Madžarska, Italija, Hrvaška, Nemčija ter Francija). Za primerjavo deležev njiv glede na način obdelave so na voljo podatki za leti 2010 in 2016. Uporabili smo podatke Slovenijo, za EU–28 (2010) in EU–27 (2016) ter primerjalne države (Avstrija, Madžarska, Italija, Hrvaška, Nemčija ter Francija).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Main crops by NUTS 2 regions

ha

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ef_lac_main/default/table?lang=en

2013 in 2016

Javno dostopni podatki

 

14.10.2022

Da

Agri-environmental indicator - soil cover

ha

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Agri-environmental_indicator_-_soil_cover#Analysis_at_EU_and_country_level

2010 in 2016

 

14.10.2022

Da

Agri-environmental indicator - tillage practices

ha

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Agri-environmental_indicator_-_tillage_practices#Analysis_at_EU_level

2010 in 2016

 

14.10.2022

Da

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 5  

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov