Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost akumuliranja in prevajanja pomembnejših količin podzemne vode. V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov - vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki) ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Vodno telo podzemne vode je voda v enem ali več sosednjih vodonosnikih. V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode.

Kazalec prikazuje obremenjenost podzemne vode z vsoto pesticidov in posameznimi pomembnejšimi pesticidi v letu 2008 ter trende rasti oziroma zniževanja vsebnosti v obdobju 1998-2008.

Pesticidi, ki jih spremljamo v programu državnega monitoringa, so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Glede na namen uporabe so to fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) za varovanje gojenih rastlin, v manjši meri pa tudi biocidi. Uporabljajo se v kmetijstvu kot tudi na nekmetijskih zemljiščih (športne površine, železniški tiri, cestni robovi, parkirišča, pokopališča, parki). Ostanke pesticidov pogosto najdemo tudi na nedovoljenih odlagališčih odpadkov ali v vodah.

Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje podzemne vode, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ker so pesticidi okolju in zdravju škodljivi, nekateri med njimi tudi rakotvorni in mutageni, je spremljanje njihove vsebnosti v podzemni vodi zelo pomembno. V okviru državnega monitoringa analiziramo približno 100 različnih pesticidov in njihovih razgradnih produktov – metabolitov.

Uredba o stanju podzemnih voda (2009) določa standard kakovosti za posamezni pesticid, njegove relevantne metabolite in za vsoto pesticidov. Podzemna voda je čezmerno obremenjena s pesticidom ali njegovim relevantnim metabolitom, če je vsebnost višja od 0,1 µg/L, za posamezni organoklorni pesticid iz skupine drinov (aldrin, dieldrin, endrin) pa, če je vsebnost višja od 0,03 µg/L, ali pa je vsota pesticidov višja od 0,5 µg/L.

Na karti (VD06-1) je prikazana vsota vseh analiziranih pesticidov v podzemni vodi na posameznih merilnih mestih v letu 2008. Vsota pesticidov ni zadosten pokazatelj, da je podzemna voda pri vrednosti manjši od 0,5 µg/L neobremenjena s pesticidi, saj je lahko v njej prisotnih nekaj pesticidov, ki standard 0,1 µg/L presegajo. V letu 2008 je bil standard za vsoto pesticidov presežen na 8 od skupno 191 merilnih mestih, standard za posamezni pesticid pa na 29 merilnih mestih. Med merilnimi mesti, ki so s pesticidi čezmerno obremenjena, jih je 76 % na vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo, 24 % pa na vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Podzemna voda v aluvialnih vodonosnikih je bolj obremenjena s pesticidi kot podzemna voda v vodonosnikih s kraško-razpoklinsko poroznostjo. Vzrok za večje onesnaženje podzemne vode s pesticidi je bolj intenzivna raba prostora v ravninskih predelih Slovenije, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, medtem ko so vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo delno zaščiteni zaradi večje poraščenosti z gozdovi, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin. V večini vodnih teles podzemne vode v alpskem predelu Slovenije, kjer prevladujejo kraški in razpoklinski vodonosniki, so bile vsebnosti pesticidov večinoma nižje od meje določljivosti analitske metode. Vpliv razdrobljenega kmetijstva na povišane vsebnosti pesticidov je bil ugotovljen na nekaterih območjih vodnih teles z nezveznimi in manj izdatnimi razpoklinskimi vodonosniki (Spodnja Savinja do Sotle, Zahodne in Vzhodne Slovenske gorice ter Goričko), dodatno pa tudi na nekaterih kraških izvirih Dolenjskega krasa, kjer so bile v podzemni vodi določene visoke vsebnosti metolaklora, terbutilazina in bentazona. Vsota pesticidov je bila v teh vodnih telesih podzemne vode presežena na merilnih mestih Bobovo, Pekel, Pod Boletino (Spodnji del Savinje do Sotle) in Luknja (Dolenjski kras). Kmetijstvo je najbolj razvito v severovzhodnem in osrednjem delu Slovenije in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin (Sava, Savinja, Drava in Mura), kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo. To se odraža tudi na vsebnosti pesticidov v podzemni vodi. Vsota pesticidov je bila v letu 2008 presežena na merilnih mestih Moste (Savska kotlina in Ljubljansko barje), Brunšvik, Kidričevo (Dravska kotlina) in Benica (Murska kotlina) (VD06-1).

V obdobju 1998-2008 se je vsebnost vsote pesticidov v vodnih telesih podzemne vode z aluvialnimi vodonosniki zniževala (VD06-2). V Dravski in Murski kotlini je nakazan trend zniževanja vsote pesticidov, na ostalih vodnih telesih statistično značilni trendi za opazovano obdobje niso ugotovljeni. Vsota pesticidov se znižuje predvsem zaradi upadanja vsebnosti atrazina in njegovega metabolita desetil-atrazina, kar kaže na pozitivni učinek prepovedi rabe atrazina. Namesto le-tega se danes uporabljajo druga fitofarmacevtska sredstva, ki pa jih zaradi njihovih ugodnejših fizikalno-kemijskih lastnosti (hitra razgradnja, večja adsorpcija, ipd.) v podzemni vodi redkeje določimo. V podzemni vodi so poleg atrazina na nekaterih merilnih mestih prisotni herbicidi metolaklor, terbutilazin, bentazon, izoproturon, dimetenamid in kloridazon. V osrednjem delu Dravske kotline ugotavljamo prisotnost herbicidov, ki se v kmetijstvu že več let ne uporabljajo (diuron, prometrin in terbutrin).

Povprečna letna vrednost vsote pesticidov se je v obdobju 1998-2008 znižala tudi na bolj obremenjenih merilnih mestih. V Brunšviku, Kidričevem in Šikolah (Dravska kotlina) je ugotovljen statistično značilen trend zniževanja vsote pesticidov predvsem zaradi upadanja atrazina in njegovega metabolita desetil-atrazina. V Benici (Murska kotlina), Podreči (Savska kotlina in Ljubljansko barje) in Gotovljah (Savinjska kotlina) je opaziti izrazito nihanje vsote pesticidov (VD06-3).

Za obdobje 1998-2008 so na bolj obremenjenih merilnih mestih Rakičan, Lipovci (Murska kotlina), Brunšvik, Šikole, Kidričevo (Dravska kotlina) in Gotovlje (Savinjska kotlina) prikazane letne aritmetične srednje vrednosti atrazina in desetil-atrazina, ki ju v podzemni vodi najpogosteje določimo (VD06-4 in VD06-5).

Statistično značilni trend zniževanja vsebnosti atrazina v obdobju 1998-2008 je med izbranimi merilnimi mesti ugotovljen v črpališču Šikole in Kidričevo (Dravska kotlina) ter v Rakičanu in Lipovcih (Murska kotlina). V Kidričevem so vsebnosti atrazina še vedno zelo visoke. V podzemni vodi so na tem merilnem mestu vsebnosti atrazina mnogo višje od vsebnosti njegovega razgradnega produkta desetil-atrazina, kar kaže na dotok svežega atrazina v podzemno vodo. Vsebnosti desetil-atrazina so se na vseh izbranih mestih v obdobju 1998-2008 zniževale, vendar so bile v letu 2008 povprečne vsebnosti z izjemo Kmetijske šole Rakičan in Gotovelj še vedno višje od standarda kakovosti.

Poleg atrazina in njegovega razgradnega produkta v podzemni vodi na nekaterih merilnih mestih ugotavljamo tudi povišane vsebnosti drugih fitofarmacevtskih sredstev:

• Vsebnosti metolaklora nad 0,1 µg/L so bile v obdobju 1998-2008 določene na 27 merilnih mestih (13,5 % mreže merilnih mest), največ v vodnih telesih podzemne vode Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska kotlina, Spodnji del Savinje do Sotle in Dolenjski kras. Metolaklor je hitro razgradljiv pesticid, zato dolgoročnih trendov na merilnih mestih ni mogoče določiti. V letih 2007 in 2008 smo na nekaterih merilnih mestih določali tudi njegova najpomembnejša nerelevantna razgradna produkta OXA in ESA. Najvišje vsebnosti metabolita ESA (do 4,7 µg/L) so bile določene na merilnih mestih, kjer se je metolaklor že razgradil in je bila njegova koncentracija pod mejo določljivosti analitske metode (vodna telesa podzemne vode Goričko, Murska in Dravska kotlina).

• Bentazon se je pričel v okviru državnega monitoringa analizirati leta 2003. V obdobju 2003-2008 smo povišane vsebnosti bentazona določili na 12 merilnih mestih (6 % mreže merilnih mest), največ v vodnih telesih podzemne vode Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjska kotlina, Dravska kotlina, Spodnji del Savinje do Sotle in Dolenjski kras.

• Terbutilazin spremljamo od leta 1990. Vsebnosti nad 0,1 µg/L so se na 7 merilnih mestih (3,5 % mreže merilnih mest) v podzemni vodi pojavile šele po letu 2004.

• Na 4 merilnih mestih (2 % mreže merilnih mest) ugotavljamo občasno povišane vsebnosti dimetenamida, ki ga spremljamo od leta 2003.

Rezultati spremljanja ostankov FFS v podzemni vodi kažejo, da njihova pravilna uporaba ne predstavlja večjega tveganja za kakovost podzemne vode. Kljub temu se moramo zavedati, da imamo na naših njivah neustrezno ozek kolobar, ki ga sestavljata v veliki večini zgolj koruza in žito (predvsem ozimna pšenica in ječmen), kjer kljub ustrezno širokemu spektru dovoljenih herbicidov uporabljamo večinoma manj kot deset aktivnih snovi. Te kljub ugodnim fizikalno kemijskih lastnostim predstavljajo potencialno nevarnost za točkovno onesnaženje, predvsem ob njihovi množični uporabi. Na podlagi rezultatov monitoringa (tako naših kot tujih raziskav) je mogoče z veliko gotovostjo trditi, da lahko ob upoštevanju zakonodaje in priporočil dobre kmetijske prakse še naprej kmetujemo na celotnem območju Slovenije. Seveda pa bomo morali v prihodnje še več pozornosti posvetiti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov FFS, hkrati pa zagotoviti, da pristojne inšpekcije pravočasno ukrepajo v primeru prekomernega onesnaženja podzemne vode.