KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Vode
  3. Pesticidi in njihovi razgradni produkti v podzemni vodi

[VD06] Pesticidi in njihovi razgradni produkti v podzemni vodi
State

Onesnaženost podzemne vode s pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti prikazujemo z deležem merilnih mest na izbranih vodnih telesih podzemne vode, na katerih so bile mejne vrednosti koncentracij vsote pesticidov v odvzetih vzorcih presežene vedno, občasno ali nikoli. Mejna vrednost koncentracij pesticidov v podzemni vodi v Sloveniji, določena v Uredbi o standardih kakovosti podzemne vode (Uradni list RS, 100/2005), znaša za posamezni pesticid ali njegove relevantne metabolite 0,1 µg/l, za vsoto pesticidov pa 0,5 µg/l.

Grafi

Slika VD06-1: Pogostost preseganja mejne vrednosti za vsoto pesticidov (0,5 µg/l) na merilnih mestih na izbranih vodnih telesih podzemne vode
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007

Prikaži podatke
Savska kotlina in Ljubljansko barje Savinjska kotlina Krška kotlina Kraška Ljubljanica Mursko polje Obala in Kras z Brkini Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota
skupaj število 33 13 11 2 12 3 9
brez preseganj število 30 13 11 2 11 3 9
brez preseganj % 91 100 100 100 92 100 100
občasna preseganja število 3 0 0 0 0 0 0
občasna preseganja % 9 0 0 0 0 0 0
stalna preseganja število 0 0 0 0 1 0 0
stalna preseganja % 0 0 0 0 8 0 0
Slika VD06-2: Gibanje koncentracij vsote pesticidov na opazovanih vodnih telesih podzemne vode. Mejna vrednost za vsoto pesticidov je 0,5 µg/l .
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Savska kotlina in Ljubljansko barje mikro g/l 0.13 0.18 0.17 0.09 0.11 0.17 0.15 0.16
Savinjska kotlina mikro g/l 0.22 0.43 0.34 0.27 0.3 0.18 0.19 0.11
Krška kotlina mikro g/l 0.03 0.04 0.03 0.09 0.08 0.07 0.09 0.11
Mursko polje mikro g/l 0.43 0.59 0.4 0.27 0.22 0.34 0.21

Cilji

Spremljanje vsebnosti pesticidov, ki se uporabljajo v Sloveniji, in njihovih razgradnih produktov (metaboliti) v podzemni vodi.

Zniževanje vsebnosti pesticidov in njihovih relevantnih metabolitov v virih pitne vode pod dopustne mejne vrednosti ter izboljšanje kemijskega stanja podzemnih voda.

Reprezentativne agregirane vrednosti za vsoto pesticidov v izbranih vodnih telesih podzemne vode so bile v opazovanem obdobju presežene le leta 1999 na Murskem polju, kasneje so se znižale pod dopustno mejno vrednost 0,5 µg/l. Trend zniževanja vsote pesticidov je zabeležen v dveh vodnih telesih: Mursko polje in Savinjska kotlina. V Krški kotlini opažamo trend počasne rasti vsote pesticidov, vendar so vrednosti do leta 2005 narastle le do 20% dopustne mejne vrednosti. Najvišji delež preseganja mejnih vrednosti na merilnih mestih je ugotovljen za atrazin in njegov metabolit desetilatrazin.

Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih s pesticidi ni onesnažena, saj so njihove vsebnosti najpogosteje nižje od meje določljivosti analitskih metod.

Metodologija

Podzemna voda v Sloveniji je razmejena na 21 vodnih teles podzemne vode v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo (aluvialnih vodonosnikih) in s kraško-razpoklinsko poroznostjo (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, 63/2005).

Kakovost podzemne vode v Sloveniji se opazuje v okviru državnega monitoringa voda (MOP, ARSO). Spremlja se onesnaženje vodnih teles podzemne vode v plitvih vodonosnih slojih z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin (naseljena območja in kmetijske površine) in vodnih teles podzemne vode v kraških in razpoklinskih vodonosnikih, kjer je onesnaženje zaradi rabe prostora manjše.

V letu 2005 se je monitoring izvajal na 15 od 21 vodnih teles podzemne vode. Za prikaz kazalcev okolja je izbranih 7 vodnih teles podzemne vode glede na zastopanost posameznih tipov vodonosnikov pri oskrbi s pitno vodo. Viri pitne vode v Sloveniji so približno 60% v aluvialnih vodonosnikih, 40% pa v kraških in razpoklinskih vodonosnikih. Za prikaz kazalca so izbrana vodna telesa podzemne vode: Savska kotlina in Ljubljansko barje: 33 merilnih mest (aluvij), Savinjska kotlina: 13 merilnih mest (aluvij), Krška kotlina: 11 merilnih mest (aluvij), Mursko polje: 12 merilnih mest (aluvij), Kraška Ljubljanica: 2 merilni mesti (kras), Obala in Kras z Brkini: 3 merilna mesta (kras) ter Goriška brda in Trnosko-Banjška planota: 9 merilnih mest (kras in aluvij).
Struktura mreže merilnih mest na izbranih vodnih telesih podzemne vode v letu 2005 je bila: črpališča pitne vode (28%), industrijski vodnjaki (11%), privatni vodnjaki (30,5%), vrtine (29,3%) in izviri (1,2%). Vzorčenje je potekalo 2- do 4-krat na leto.

Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Ur. l. RS, št. 100/05).

Datum zadnje osvežitve
23.07.2007
Avtor(ji)

Marjeta Kranjc, Agencija Republike Slovenije za okolje