Kazalec prikazuje površino varovanih območij narave v Sloveniji ter njihov delež v skupni površini države. Varovana območja narave vključujejo varstvena območja - območja omrežja Natura 2000 in območja, ki izpolnjujejo pogoje za območja Natura 2000, ter zavarovana območja narave, to so parki, naravni rezervati in naravni spomeniki.

Kazalec torej prikazuje površino varovanih območij, ne zagotavlja pa neposredne informacije o doseganju ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov na teh območjih.

Zavarovana območja se z varstvenimi območji Natura 2000 ne prekrivajo v celoti. Zavzemajo manjšo površino kot območja Nature 2000, imajo pa višjo stopnjo organiziranosti z izdelanimi upravljavskimi načrti in določenimi upravljavci.

Do leta 2004 smo v Sloveniji prostor posebne vrednosti varovali v okviru zavarovanih območij narave (narodni park, regijski park, krajinski park, strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik). V letu 2005 je bilo na tak način zavarovanih okoli 12 % celotnega ozemlja in delež se do danes ni bistveno spreminjal. Pomemben delež teh območij predstavlja Triglavski narodni park, v zadnjih letih pa se je zavarovana površina povečala predvsem zaradi razglasitve dveh večjih parkov (Notranjski regijski park in Krajinski park Goričko). V letu 2004 so se zavarovanim območjem pridružila območja Nature 2000. V ta območja je vključeno skoraj 7203 km² ali 35,5 % celotnega ozemlja Republike Slovenije. V letu 2008 so bila določena še območja, ki izpolnjujejo pogoje za območja Natura 2000, ki pokrivajo 340 km² oziroma 1,7 % države. Zavarovana območja se z območji Nature 2000 in območji, ki izpolnjujejo pogoje za območja Natura 2000 delno prekrivajo, skupaj pa so v letu 2008 predstavljala 39,8 % ozemlja Slovenije, kar je skoraj šestkrat več kot leta 1992.

V primerjavi z drugimi evropskimi državami je v Sloveniji delež zemljišč v območjih Nature 2000 velik. Tako po Direktivi o habitatih, kot tudi po Direktivi o pticah, varujemo približno 2,5 krat večji delež ozemlja kot v državah EU-27. Velik delež varovanih območij izhaja iz okolju dokaj prijazne rabe prostora, ki se kaže v veliki gozdnatosti in velikem deležu travinja v strukturi kmetijske zemlje. K velikemu deležu varovanih zemljišč prispevajo tudi precejšne površine delno poraslih ali neporaslih zemljišč nad gozdno mejo.