KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Število prebivalcev v Sloveniji se povečuje. V letu 2020 je znašalo 2,096 milijona. Naravni prirast se je močno zmanjšal (-5,2 oseb na 1000 prebivalcev), na drugi strani selitveni prirast 6,2 oseb na 1000 prebivalcev uvršča Slovenijo na 4. mesto izmed držav članic EU-27. Projekcije prebivalstva za prihodnost kažejo, da se bo do leta 2100 število prebivalcev v Sloveniji močno zmanjšalo (na 1.888.364).


Kazalec prikazuje različne komponente prebivalstva v Sloveniji v obdobju 1995-2020 – naravni prirast, selitveni prirast, rodnost, starostno sestavo prebivalstva, letno rast prebivalstva, priselitve, odselitve in selitveni prirast v državah EU-27 in Združenem kraljestvu. Prikazane so tudi projekcije gibanja prebivalstva Slovenije do leta 2100.

Prebivalstvo je opredeljeno kot srednje letno število prebivalcev določenega območja. Prebivalci Slovenije so osebe, ne glede na državljanstvo, s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen prebivati eno leto ali več in ni začasno odsotna iz Republike Slovenije eno leto ali več. To pomeni, da ima v Sloveniji običajno prebivališče (Razpotnik, 2021).

Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu. Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu.

Staranje prebivalstva, ki ga opazujemo z indeksom staranja, pomeni večanje deleža prebivalstva v starosti 65 let in več ob hkratnem zmanjševanju deleža otrok v starosti 0-14 let v starostni sestavi prebivalstva.

 


Grafi

Slika SE02-1: Razvoj prebivalstva Slovenije, 1995–2020
Viri:

SI-STAT, 2021 (9. 11. 2021)

Prikaži podatke
Število prebivalcev [1000] Živorojeni [1000] Umrli [1000] Priseljeni [1000] Odseljeni [1000] Naravni prirast [na 1000 preb.] Selitveni prirast [na 1000 preb.] Celotna stopnja rodnosti [na 1000 preb.]
1995 1989,50 19 19 5,90 3,40 0 0,70 1,30
2000 1987,80 18,20 18,60 6,20 3,60 -0,40 1,30 1,30
2005 1997,60 18,20 18,80 15 8,60 -0,70 3,20 1,30
2006 2003,40 18,90 18,20 20 13,70 0,80 3,10 1,30
2007 2010,40 19,80 18,60 29,20 14,90 1,20 7,10 1,40
2008 2025,90 21,80 18,30 30,70 12,10 3,50 9,20 1,50
2010 2046,98 22,34 18,61 15,42 15,94 3,73 -0,52 1,57
2012 2055,50 21,94 19,26 15,02 14,38 2,68 0,64 1,58
2014 2061,09 20,64 19,83 13,85 14,34 2,28 -0,49 1,58
2016 2064,19 20,35 19,69 16,62 15,57 0,66 1,05 1,58
2018 2066,80 19,59 20,49 28,46 13,53 -0,90 14,93 1,61
2019 2080,90 19,30 20,60 31,30 15,10 -1,26 16,21 1,61
2020 2095,86 18,77 24,02 36,11 17,75 -5,25 18,37 1,61
Slika SE02-2: Starostna sestava prebivalstva Slovenije, 1995-2020
Viri:

SI-STAT, 2021 (9. 11. 2021)

Prikaži podatke
0-14 let [št.] 15-64 let [št.] 65 let in več [št.] 0-14 let [%] 15-64 let [%] 65 let in več [%] Indeks staranja [indeks]
1995 368578 1380754 240145 18,50 69,40 12,10 67
2000 320374 1391981 275400 16,10 70 13,90 87,80
2005 286678 1404428 306484 14,40 70,30 15,30 108,70
2006 283221 1407263 312874 14,10 70,20 15,60 112,40
2007 281079 1409667 319631 14 70,10 15,90 115,10
2008 281081 1417938 326847 13,90 70 16,10 117,10
2009 284054 1414279 334029 14 69,60 16,40 118
2010 287275 1421436 338265 14,03 69,44 16,53 117,75
2012 294149 1416347 345000 14,31 68,91 16,78 117,29
2014 301053 1399926 360106 14,61 67,92 17,47 119,62
2016 306390 1377696 380102 14,84 66,74 18,41 124,06
2018 310677 1354941 401262 15,03 65,55 19,41 129,16
2019 313706 1354148 413054 15,08 65,07 19,85 131,67
2020 315802 1356055 424004 15,10 65,17 19,88 134,26
Slika SE02-3: Selitveni prirast državljanov in tujcev v Sloveniji, 1995-2020
Viri:

SI-STAT, 2020 (9. 11. 2021)

Prikaži podatke
Priseljeni državljani [1000] Odseljeni državljani [1000] Priseljeni tujci [1000] Odseljeni tujci [1000] Selitveni prirast s tujino [na 1000 preb.] Notranje selitve [1000]
1995 5,88 -3,37 3,69 -2,60 1,30 25,74
1996 9,50 -2,99 8,00 -2,18 3,30 28,66
1997 7,89 -5,45 6,80 -4,64 1,20 29,31
1998 4,60 -6,71 3,75 -6,00 -1,10 30,11
1999 4,94 -2,61 3,58 -1,64 1,20 30,51
2000 6,19 -3,57 5,25 -2,01 1,30 29,78
2001 7,80 -4,81 6,77 -3,37 1,50 30,97
2002 9,13 -7,27 7,70 -4,65 0,90 34,87
2003 9,28 -5,87 8,01 -3,98 1,70 27,84
2004 10,17 -8,27 8,60 -6,00 1 30,22
2005 15,04 -8,61 13,29 -6,53 3,20 32,20
2006 20,02 -13,75 18,25 -11,05 3,10 38,50
2007 29,19 -14,94 27,50 -11,77 7,10 38,58
2008 30,69 -12,11 28,06 -7,34 9,20 106,25
2009 30,30 -18,79 27,39 -15,07 5,60 96,60
2010 15,42 -15,94 12,71 -12,03 -0,30 106,55
2011 14,08 -12,02 10,77 -7,35 1 107,99
2012 15,02 -14,38 12,28 -6,19 0,30 112,67
2013 13,87 -13,38 11,62 -5,60 0,20 113,39
2014 13,85 -14,34 11,31 -6,21 -0,20 113,10
2015 15,42 -14,91 12,67 -6,26 0,20 108,94
2016 16,62 -15,57 13,76 -6,75 0,50 110,46
2017 18,81 -17,56 15,52 -7,68 0,60 112,36
2018 28,46 -13,53 24,10 -6,93 7,20 103,96
2019 31,32 -15,11 27,56 -8,51 7,80 98,79
2020 36,11 -17,75 36,11 -17,75 18,37 140,22
Slika SE02-4: Letna rast prebivalstva Slovenije, 1995-2020
Viri:

SI-STAT, 2021 (9. 11. 2021)

Prikaži podatke
Skupna [%] 0-14 let [%] 15-64 let [%] 65 let in več [%]
1995 -0,10 -2,20 -0,10 3,40
2000 0,20 -2,60 0,50 2,20
2005 0,20 -1,40 0,10 2,20
2010 0,72 1,13 0,51 1,27
2015 0,09 1,08 -0,77 2,58
2019 0,68 0,98 -0,06 2,94
2020 0,72 0,67 0,14 2,65
Slika SE02-5: Selitveni prirast v državah EU-27 in Združenem kraljestvu
Viri:

EUROSTAT, 2021 (9. 11. 2021)

Prikaži podatke
2000 [št. oseb/1000 preb.] 2005 [št. oseb/1000 preb.] 2006 [št. oseb/1000 preb.] 2007 [št. oseb/1000 preb.] 2008 [št. oseb/1000 preb.] 2019 [št. oseb/1000 preb.] 2020 [št. oseb/1000 preb.]
Združeno kraljestvo 2,40 3,20 4,10 2,90 3,90 5,70 0
Luksemburg 7,90 13,20 11,40 12,60 15,90 19,70 13,70
Ciper 5,70 19,20 11,30 9,50 4,60 13,70 9
Irska 8,40 16 15,60 10,70 0,40 12,20 8,50
Slovenija 1,40 3,20 3,10 7,10 9,20 7,20 6,20
Švedska 2,80 3 5,60 5,90 6,10 9,50 5
Nizozemska 3,60 -1,40 -1,60 -0,10 1,90 7,20 3,90
Belgija 1,40 4,70 5,10 5,90 5,60 5,80 3,80
Avstrija 2,20 6,10 3 4,10 4,10 4,80 3,50
Danska 1,90 1,20 1,90 3,70 4,60 2,90 3
Malta 2,30 4 5,30 4,20 5,90 41,70 3
Francija 2,80 3 1,40 1,10 1,30 2,10 1,80
Finska 0,50 1,70 2 2,60 2,90 1,30 1,50
Španija 9,70 14,90 13,80 15,70 9,20 8,40 1,30
Estonija 0,20 0,10 0,10 0,10 0,10 3,10 0,90
Češka 0,60 3,50 3,40 8,20 6,90 4,10 0,70
Litva -5,80 -2,60 -1,40 -1,50 -2,30 0 0,60
Slovaška -4,10 0,60 0,70 1,30 1,30 1,40 0,30
Portugalska 4,60 3,60 2,50 1,80 0,90 1,90 0,20
Nemčija 2 1 0,30 0,50 -0,70 1,80 -0,10
EU-27 1,50 3,60 3,30 3,80 3 2 -0,70
Poljska -10,60 -0,30 -0,90 -0,50 -0,40 -0,40 -3,10
Grčija 2,70 3,60 3,60 3,60 3,20 -0,60 -3,40
Madžarska 1,60 1,70 2,10 1,40 1,60 -0,30 -4
Bolgarija 0 0 0 -0,20 -0,10 -7 -5
Hrvaška -4,40 -5,40
Italija 0,90 5,20 6,40 8,40 7,30 -2,90 -6,50
Romunija -0,20 -0,30 -0,30 0 0,10 -4,40 -7,40
Latvija -2,30 -0,20 -1,10 -0,30 -1,10 -6,40 -7,60
Slika SE02-6: Projekcija števila prebivalstva v Sloveniji, do leta 2100
Viri:

Eurostat, 2021 (25. 08. 2021)

Prikaži podatke
Projekcija prebivalstva [število]
2019 2080908
2020 2095314
2025 2114603
2030 2106316
2035 2094654
2040 2081622
2045 2065380
2050 2043751
2055 2017464
2060 1989404
2065 1952358
2070 1938253
2075 1917972
2080 1902751
2085 1893268
2090 1889004
2095 1888128
2100 1888364

Cilji

  • ustvarjanje pogojev za trajno obnavljanje prebivalstva,
  • ohranjanje pozitivnega naravnega prirastka in preudaren pristop k priseljevanju,
  • obveščanje državljanov o njihovem vplivu na okolje in njihovih možnostih za več trajnostnih odločitev.

Število prebivalcev v Sloveniji se je v letu 2020 povečalo na 2,096 milijona. Število živorojenih otrok se od leta 2010 zmanjšuje, rahlo pa se povečuje število umrlih. Naravni prirast se je zaradi zmanjšanja živorojenih otrok ob velikem povečanju števila umrlih zmanjšal na -5,2 na 1000 prebivalcev, kar je najmanjši naravni prirast od leta 1995. Od leta 2016 se je selitveni prirast skokovito povečal. Ta je leta 2008 znašal 9,2 na 1000 prebivalcev, v letu 2020 pa je se podvojil in znaša kar 18,4 na 1000 prebivalcev. Tudi število odseljenih se je v zadnjem letu zopet malo povečalo in znaša 17,7 tisoč.

Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let se počasi povečuje in je v zadnjih dveh letih znašal 15,1 %. Rahlo sta se povečala tudi deleža prebivalstva, starega od 15 do 64 let ter starih 65 in več. Delež starih 65 let ali več je bil v letu 2020, znotraj obdobja 1995-2020, najvišji in je znašal že 19,9. Zaskrbljujoč je šele podatek o indeksu staranja. Ta je leta 1995 znašal 67, v letu 2020 pa se je povečal na 134,3.

S staranjem prebivalstva in naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, se povečujejo  izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in za druge, s staranjem povezane izdatke, kjer Slovenija po višini teh v prihodnosti znatno izstopa v primerjavi z drugimi državami EU. Staranje prebivalstva bo zahtevalo tudi spremembe na področju socialnega varstva, zaposlovanja ter odzive politik na številnih drugih področjih kot je npr. prilagoditev okolja in storitev starejšim.

Letna rast prebivalstva je v letu 2015 znašala le 0,1, v zadnjih dveh letih pa je znašala 0,7 % (enako kot tudi leta 2010). Delež letne rasti prebivalcev starih od 0 do 14 let je bil leta 2005 negativen (-1,4), nato se je počasi povečeval in dosegal okoli 1,0. V zadnjem letu se je zopet zmanjšal in znaša 0,7.  Letna rast prebivalcev starih med 15 in 64 let se od leta 2015 rahlo povečuje. Letna rast prebivalstva, starega nad 65 let se je v zadnjem letu malenkost zmanjšala (za 0,2).

V zadnjih treh letih (2018 – 2020) je število priseljenih državljanov hitro naraslo. V letu 2020 je njihovo število znašalo že 36,1 tisoč. Po letu 2017 je v letu 2020 število odseljenih državljanov zopet malenkost zraslo. Število priseljenih tujcev se je v primerjavi z lanskim letom izredno povečalo iz 27,6 tisoč na 36,1 tisoč, kar je tudi največ do sedaj. Na drugi strani se je veliko tujcev tudi odselilo. V letu 2019 se jih je odselilo 8,5 tisoč, v letu 2020 pa kar 17,7 tisoč, kar je prav tako največ do sedaj.

Rezultat je povečan selitveni prirast s tujino. Ta je v letu 2019 znašal 7,8 tisoč, v letu 2020 pa kar 18,4 tisoč. Tej številki se je selitveni prirast s tujino še najbolj približal v letu 2008, ko je znašal 9,2 tisoč. Rast števila notranjih selitev se je do leta 2019 počasi ustavljala, v letu 2020 pa smo zabeležili največ notranjih selitev-  140,2 tisoč.

Selitveni prirast v državah EU-27 in Združenem kraljestvu se manjša. Slednji je v EU-27 leta 2020 znašal -0,7 oseb na 1000 prebivalcev. Zmanjšanje selitvenega prirasta so v letu 2020 zabeležile vse države EU-27, razen Danska (rast za 0,1) in Finska (rast za 0,2). Negativen selitveni prirast beležijo Latvija, Nemčija, Poljska, Bolgarija, Romunija, Irska, Portugalska, Francija, Slovaška, Madžarska, Nizozemska, Finska, Grčija, Hrvaška, Avstrija, Ciper, Danska, Belgija, Malta, Švedska, Češka in Italija. Najvišji selitveni prirast je v letu 2020 zabeležil Luksemburg (13,7 oseb na 1000 prebivalcev), najnižjega pa Latvija (- 7,6 oseb na 1000 prebivalcev). Slovenija se s selitvenim prirastom 6,2 oseb na 1000 prebivalcev uvršča na 4. mesto izmed držav članic EU-27.

Projekcije prebivalstva za Slovenijo napovedujejo naraščanje števila prebivalstva do leta 2025, čemur pa bo sledilo dolgo obdobje zmanjševanja števila prebivalstva. Do leta 2100 bi naj število prebivalcev v Sloveniji padlo na 1.888.364 (2019: 2.080.908).

Z vidika okolja je zmanjševanje števila prebivalstva vsekakor ugodno, saj se s tem zmanjšujejo pritiski na naravne vire. Kljub temu pa si moramo, če želimo doseči trajnostni razvoj, prizadevati tudi za ekonomsko in socialno blaginjo. Ti dve pa je z zmanjševanjem števila prebivalstva in s staranjem prebivalstva težje dosežemo. Kot omenjeno, so s staranjem prebivalstva večji stroški za pokojnine ter zdravstvo, prav tako pa je delovno aktivnega prebivalstva manj. Če si želimo doseči, da bo naše ravnanje trajnostno, moramo tako upoštevati vse tri dimenzije trajnostnega razvoja: okoljsko, ekonomsko in socialno.  


Metodologija

Cilji povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije 2030, Zeleni knjigi Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami (Zelena knjiga, 2005) ter Agendi 2030 za trajnostni razvoj.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so zajeti za obdobje 1995-2020. Projekcije kažejo gibanje prebivalstva do leta 2100.
Podatki o rojstvih, so bili zbrani z obrazci, ki so jih na osnovi vpisov in zaznamb v matične knjige izpolnjevali delavci oddelkov za upravne notranje zadeve pri upravnih enotah. Podatki o umrlih so prevzeti od 1. 1. 2000 v elektronski obliki iz Zbirke podatkov o umrlih, katere lastnik je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Del podatkov je prevzetih iz zbirke Centralnega registra prebivalstva. katere skrbnik je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). CRP je osrednja podatkovna baza z najosnovnejšimi podatki o prebivalstvu Slovenije.

Viri za podatke o selitvah prebivalstva so: prijave/odjave stalnega oz. začasnega prebivališča na območju Slovenije; prijave začasnega odhoda iz Slovenije oz. vrnitve v Slovenijo in podatki o t. i. statističnih selitvah, potrebni zaradi priprave podatkov skladno z definicijo prebivalstva Slovenije, veljavno od leta 2008. Po tej definiciji se štejejo kot prebivalci Republike Slovenije osebe s prijavljenim stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ne glede na državljanstvo, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne v tujini eno leto ali več. V kazalcu zajeti podatki se osvežujejo letno.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o številu prebivalcev ter živorojenih, umrlih, priseljenih in odseljenih v Sloveniji so prikazani s številom (v 1000), medtem ko sta naravni in selitveni prirast preračunana na 1000 prebivalcev. Starostna struktura prebivalstva ter letne rasti prebivalstva so predstavljene z deleži. Izračunan je tudi indeks staranja prebivalstva. Ta je izračunan iz podatka o številu prebivalstva, starega 65 let, ki ga delimo s številom prebivalstva  starega 0–14 let, pomnoženo s 100. Stopnja celotne rodnosti je prikazana kot povprečno število živorojenih otrok na eno žensko.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Razvoj prebivalstva Slovenije

na 1000 preb.

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H129S.px 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05J1002S.px 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05I3002S.px   

1995-2020

 

Julija za preteklo leto

Letno

 

9.11.2021

da

 

Starostna sestava prebivalstva Slovenije

%

SI-STAT, 2021

Junija za tekoče leto

Letna rast prebivalstva Slovenije

%

SI-STAT, 2021

Junija za tekoče leto

Selitveni prirast državljanov in tujcev v Sloveniji

1000, na 1000 preb.

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05I2006S.px 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05N1010S.px  

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05N2002S.px

 

Projekcija števila prebivalstva v Sloveniji, do leta 2100

število

Eurostat, 2021

2019-2100

/

/

25.8.2021

da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2 (prelom v nizu zaradi nove definicije prebivalstva od leta 2008 dalje)

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o stopnji celotne rodnosti ter selitvenem prirastu za posamezne države EU temeljijo na letnem zbiranju podatkov, ki ga izvaja Eurostat – popolnost informacij je odvisna od razpoložljivosti podatkov, ki jih posredujejo nacionalni statistični uradi.
Podatki za posamezne države o stopnji celotne rodnosti so na voljo za obdobje 1997-2019, za selitveni prirast za obdobje 1998-2019. Podatki se osvežujejo letno.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o selitvenem prirastu so preračunani na 1000 prebivalcev, stopnja celotne rodnosti je prikazana kot povprečno število živorojenih otrok na eno žensko.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Selitveni prirast v državah EU-27 in Združenem kraljestvu

št. oseb/1000 preb.

EUROSTAT, 2021

 

2020

Julij za preteklo leto

Letno

9.11.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators