Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (POPs)

Jeziki

Kazalci po letih

2022

2021

2020

2018

2017

2016

2015

2014

2013

Poglejte si

Delež ljudi ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije

Ali ljudje razmišljajo o učinkoviti rabi energije?

Oskrba z energijo in segrevanje ozračja

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2020 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Definicija

Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2020 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2020.

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.

Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2020

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	PCB [indeks (1990 = 100)]	dioksini in furani [indeks (1990 = 100)]	PAH [indeks (1990 = 100)]	HCB [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100
1991	99,72	98,52	108,63	88,67
1992	89,78	94,32	97,46	82,98
1993	84,10	89,71	88,61	83,26
1994	77,53	87,13	80,82	82,89
1995	69,91	87,14	78,70	82,73
1996	65,95	86,25	76,52	70,61
1997	61,46	87,36	73,64	73,37
1998	58,71	88,04	72,77	72,78
1999	54,72	87,91	73,19	75,48
2000	51,41	90,72	72,75	91,16
2001	48,60	102,99	83,46	100,80
2002	44,32	83,05	69,80	4,05
2003	37,11	87,01	72,55	4,27
2004	34,30	85,29	70,10	4,36
2005	32,41	97,08	81,30	4,30
2006	29,43	90,48	73,63	4,09
2007	23,88	99,65	81,08	4,06
2008	22,50	97,69	78,18	4,35
2009	19,84	89,65	73,78	4,56
2010	18,21	92,90	75,69	6,02
2011	12,21	93,30	75,58	3,83
2012	10,52	88,63	72,74	3,68
2013	9,78	89,51	74,48	3,66
2014	9,77	77,80	63,88	3,11
2015	9,37	83,34	69,11	2,71
2016	9,37	83,48	68,86	2,62
2017	8,58	81,01	65,49	2,43
2018	8,57	73,47	59,24	2,47
2019	8,56	69,05	55,90	2,40
2020	8,52	65,03	52,12	2,13

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [kg]	Raba goriv v industriji [kg]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]	Industrijski procesi in raba topil [kg]	Odpadki [kg]	skupaj [kg]
1990	0,00	1,07	0,90	413,48	0,00	415,45
1991	0,00	0,96	1,17	412,17	0,00	414,30
1992	0,00	0,74	0,91	371,32	0,00	372,98
1993	0,00	0,60	0,69	348,11	0,00	349,40
1994	0,00	0,50	0,46	321,13	0,01	322,09
1995	0,00	0,58	0,36	289,49	0,00	290,43
1996	0,00	0,57	0,29	273,11	0,00	273,98
1997	0,00	0,59	0,17	254,57	0,01	255,34
1998	0,00	0,58	0,14	243,18	0,01	243,91
1999	0,00	0,59	0,15	226,59	0,01	227,34
2000	0,00	0,58	0,09	212,93	0,01	213,60
2001	0,00	0,62	0,07	201,22	0,01	201,91
2002	0,00	0,72	0,06	183,36	0,01	184,15
2003	0,00	0,57	0,06	153,52	0,02	154,16
2004	0,00	0,60	0,03	141,86	0,01	142,51
2005	0,00	0,56	0,02	134,05	0,01	134,64
2006	0,00	0,58	0,02	121,64	0,01	122,25
2007	0,00	0,51	0,02	98,66	0,01	99,20
2008	0,01	0,52	0,02	92,95	0,01	93,50
2009	0,01	0,44	0,02	81,95	0,01	82,42
2010	0,00	0,45	0,01	75,18	0,02	75,65
2011	0,01	0,46	0,01	50,22	0,02	50,71
2012	0,01	0,43	0,01	43,23	0,02	43,69
2013	0,01	0,47	0,00	40,12	0,02	40,62
2014	0,01	0,47	0,00	40,09	0,01	40,58
2015	0,01	0,41	0,00	38,52	0,01	38,94
2016	0,01	0,38	0,00	38,55	0,01	38,95
2017	0,01	0,40	0,00	35,23	0,01	35,65
2018	0,01	0,41	0,00	35,20	0,01	35,62
2019	0,01	0,41	0,00	35,12	0,01	35,55
2020	0,01	0,32	0,00	35,03	0,01	35,38

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020

Viri:

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Nizozemska [indeks (1990 = 100)]	Grčija [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	75,98	94,10	95,59	100,01	88,69	104,57	99,73	96,41
1992	61,13	93,09	60,61	95,96	80,44	97,27	89,78	92,68
1993	61,74	96,53	64,87	100,49	71,70	99,51	84,11	91,98
1994	56,97	96,54	54,15	100,27	64,16	94,02	77,53	90,33
1995	61,74	96,98	47,78	107,54	55,15	96,27	69,90	84,70
1996	55,84	93,30	49,61	96,61	41,91	87,97	65,94	77,31
1997	63,40	95,10	46,96	102,26	28,68	91,64	61,45	77,03
1998	63,95	93,62	39,12	98,62	15,66	95,58	58,70	73,96
1999	60,89	94,66	39,17	98,80	9,47	79,98	54,71	69,93
2000	63,90	91,43	38,19	100,53	0,60	86,30	51,40	66,91
2001	64,88	89,91	39,40	101,36	0,63	93,75	48,59	61,74
2002	66,62	90,06	39,41	96,96	0,62	92,52	44,33	56,62
2003	67,13	90,09	37,43	103,07	0,63	193,65	37,13	52,80
2004	68,90	90,16	49,18	105,83	0,63	201,27	34,32	47,49
2005	73,96	90,25	44,30	114,78	0,60	201,98	32,43	47,32
2006	74,62	90,24	45,10	118,13	0,58	201,46	29,44	46,89
2007	77,24	90,26	42,66	119,67	0,61	215,21	23,92	43,66
2008	77,08	90,25	41,96	116,08	0,58	401,38	22,55	42,20
2009	58,31	89,80	29,78	71,45	0,54	351,94	19,84	36,09
2010	73,14	89,83	34,33	84,56	0,54	351,05	18,21	37,35
2011	74,73	89,68	37,23	88,05	0,53	344,87	12,21	34,63
2012	73,75	89,26	33,90	88,34	0,58	324,42	10,52	33,03
2013	78,76	89,15	27,34	78,52	0,59	317,86	9,76	30,44
2014	77,67	88,78	28,40	76,37	0,66	318,71	9,75	29,40
2015	75,67	88,01	41,73	71,69	0,80	315,45	9,36	28,99
2016	73,61	87,42	37,61	75,33	0,74	322,09	9,36	28,89
2017	81,00	86,02	32,07	76,88	0,66	337,16	8,56	29,04
2018	67,95	85,29	32,89	76,65	0,60	414,64	8,55	28,15
2019	73,71	84,87	22,70	73,69	0,47	385,49	8,54	27,05
2020	73,71	84,87	22,70	73,69	0,47	385,49	8,54	25,44

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq]	Raba goriv v industriji [g I-Teq]	Cestni promet [g I-Teq]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq]	Ubežne emisije [g I-Teq]	Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq]	Odpadki [g I-Teq]	skupaj [g I-Teq]
1990	0,57	1,55	0,34	12,37	0,00	4,12	1,30	20,25
1991	0,51	1,37	0,32	13,52	0,00	2,93	1,30	19,95
1992	0,57	1,13	0,34	12,83	0,00	2,93	1,30	19,10
1993	0,55	0,97	0,41	12,30	0,00	2,64	1,30	18,16
1994	0,54	0,85	0,47	11,72	0,00	2,77	1,30	17,64
1995	0,55	0,91	0,52	11,60	0,00	2,76	1,30	17,64
1996	0,50	0,95	0,59	11,65	0,00	2,47	1,30	17,46
1997	0,55	1,00	0,62	11,50	0,00	2,73	1,30	17,69
1998	0,58	1,00	0,53	11,56	0,00	2,86	1,30	17,83
1999	0,51	0,76	0,52	11,79	0,00	2,92	1,30	17,80
2000	0,53	0,75	0,52	11,84	0,00	3,43	1,30	18,37
2001	0,58	0,96	0,52	13,95	0,00	3,54	1,30	20,85
2002	0,61	1,13	0,54	11,00	0	2,24	1,30	16,82
2003	0,58	1,05	0,55	11,72	0	2,42	1,30	17,62
2004	0,60	1,12	0,59	11,19	0	2,47	1,30	17,27
2005	0,62	1,14	0,64	13,41	0	2,55	1,30	19,66
2006	0,64	1,06	0,70	11,84	0	2,73	1,36	18,32
2007	0,65	0,86	0,84	13,57	0	2,90	1,36	20,18
2008	0,72	0,85	1,01	13,00	0	2,89	1,30	19,78
2009	0,64	0,77	0,85	12,60	0	2,00	1,29	18,15
2010	0,65	0,81	0,89	12,75	0	2,59	1,11	18,81
2011	0,67	0,78	0,92	12,69	0	2,55	1,28	18,89
2012	0,64	0,69	0,89	12,25	0	2,23	1,26	17,95
2013	0,62	0,75	0,78	12,56	0	2,21	1,20	18,13
2014	0,49	0,84	0,71	10,39	0	2,19	1,14	15,75
2015	0,52	0,77	0,62	11,58	0	2,15	1,24	16,88
2016	0,56	0,73	0,60	11,55	0	2,17	1,29	16,90
2017	0,57	0,76	0,54	10,79	0	2,28	1,47	16,40
2018	0,56	0,73	0,47	9,54	0	2,25	1,31	14,88
2019	0,55	0,74	0,41	8,95	0	2,15	1,18	13,98
2020	0,55	0,65	0,29	8,46	0	2,03	1,19	13,17

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020

Viri:

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Ciper [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	99,73	111,78	100,23	102,83	102,67	93,72	98,52	96,99
1992	61,20	82,14	79,53	98,90	105,49	93,31	94,32	92,08
1993	53,30	89,32	81,28	94,36	107,87	115,90	89,71	89,73
1994	45,09	85,91	71,98	92,71	109,96	109,21	87,13	83,72
1995	46,15	88,48	69,84	96,63	111,86	97,07	87,14	79,06
1996	46,34	96,14	70,75	90,22	113,65	92,89	86,25	73,96
1997	46,56	100,09	70,38	91,55	115,28	97,07	87,37	69,15
1998	43,99	96,36	62,31	90,08	116,76	95,40	88,04	64,59
1999	41,35	123,72	60,04	85,94	118,17	99,58	87,90	60,58
2000	40,36	87,54	72,46	82,13	120,87	99,16	90,72	60,48
2001	40,56	109,87	74,97	66,10	122,25	105,86	102,99	53,96
2002	30,13	115,38	60,49	60,95	123,65	107,53	83,05	51,85
2003	29,54	97,50	64,30	65,33	32,63	113,39	87,01	47,05
2004	28,88	119,01	60,27	60,60	3,96	122,59	85,29	47,15
2005	28,61	131,12	55,98	68,34	4,00	109,21	97,08	44,15
2006	29,65	118,12	54,91	71,71	3,85	112,55	90,48	39,26
2007	29,39	93,70	51,83	79,29	4,07	128,45	99,65	31,63
2008	29,10	114,61	47,57	81,03	3,98	127,62	97,69	32,27
2009	28,97	98,62	64,35	64,77	3,82	245632,22	89,65	36,42
2010	32,71	92,16	68,38	64,58	3,71	3345,19	92,90	29,42
2011	30,41	76,10	75,20	57,61	3,61	442,26	93,30	27,98
2012	31,06	62,90	76,96	60,81	3,48	1176,99	88,63	27,48
2013	31,36	61,52	70,05	59,92	4,23	1301,26	89,52	27,10
2014	28,97	50,26	61,66	57,41	2,86	1225,94	77,81	25,38
2015	29,50	44,50	68,85	58,53	3,05	1149,79	83,35	25,81
2016	29,01	36,50	68,11	58,98	3,35	1030,54	83,48	24,97
2017	29,40	32,18	58,48	62,46	3,24	1026,78	81,01	24,93
2018	26,62	30,53	52,27	58,87	3,39	980,75	73,47	24,91
2019	26,93	29,26	57,04	57,98	3,08	1007,95	69,05	23,63
2020	26,67	28,67	53,33	52,97	2,85	93,72	65,03	22,54

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [t]	Raba goriv v industriji [t]	Cestni promet [t]	Ostali promet [t]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]	Industrijski procesi in raba topil [t]	skupaj [t]
1990	0,00	1,34	0,04	0,02	6,93	0,32	8,65
1991	0,00	1,22	0,04	0,02	7,93	0,19	9,40
1992	0,00	1,01	0,04	0,02	7,16	0,20	8,43
1993	0,00	0,91	0,05	0,01	6,51	0,18	7,67
1994	0,00	0,85	0,05	0,02	5,85	0,22	6,99
1995	0,00	0,91	0,06	0,02	5,62	0,21	6,81
1996	0,00	0,86	0,06	0,02	5,51	0,17	6,62
1997	0,00	0,83	0,07	0,02	5,25	0,20	6,37
1998	0,00	0,82	0,06	0,02	5,20	0,20	6,30
1999	0,00	0,75	0,05	0,02	5,30	0,20	6,33
2000	0,00	0,72	0,05	0,02	5,27	0,23	6,29
2001	0,00	0,80	0,05	0,02	6,12	0,23	7,22
2002	0,00	0,90	0,06	0,01	4,82	0,24	6,04
2003	0,00	0,79	0,06	0,01	5,13	0,28	6,28
2004	0,00	0,83	0,07	0,02	4,86	0,29	6,07
2005	0,00	0,84	0,08	0,02	5,79	0,31	7,03
2006	0,01	0,82	0,08	0,02	5,12	0,33	6,37
2007	0,01	0,67	0,10	0,02	5,88	0,34	7,02
2008	0,01	0,66	0,13	0,02	5,62	0,34	6,76
2009	0,01	0,59	0,10	0,01	5,45	0,23	6,38
2010	0,01	0,61	0,11	0,01	5,49	0,31	6,55
2011	0,01	0,59	0,12	0,01	5,47	0,34	6,54
2012	0,01	0,54	0,13	0,01	5,27	0,33	6,29
2013	0,01	0,57	0,12	0,01	5,41	0,33	6,44
2014	0,00	0,59	0,12	0,01	4,47	0,32	5,53
2015	0,01	0,54	0,12	0,01	4,98	0,31	5,98
2016	0,01	0,52	0,13	0,01	4,97	0,32	5,96
2017	0,01	0,54	0,14	0,01	4,64	0,34	5,67
2018	0,01	0,54	0,14	0,01	4,10	0,33	5,13
2019	0,01	0,53	0,13	0,01	3,84	0,32	4,84
2020	0,01	0,46	0,11	0,01	3,63	0,30	4,51

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020

Viri:

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke


	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Ciper [indeks (1990 = 100)]	Finska [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	EU-27 [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	103,85	98,13	98,03	101,66	97,13	100,80	108,63	100,72
1992	76,73	78,74	53,93	95,60	101,89	101,02	97,46	91,40
1993	61,89	81,78	59,64	98,53	102,17	102,48	88,61	92,39
1994	55,58	73,74	42,38	98,59	88,45	106,86	80,82	86,99
1995	56,79	76,36	37,84	102,75	79,58	96,51	78,70	81,91
1996	59,40	84,36	40,22	95,46	72,00	103,33	76,52	83,50
1997	53,24	78,32	37,82	102,43	65,89	104,00	73,64	78,09
1998	49,82	78,59	23,94	99,95	61,99	107,95	72,77	70,78
1999	48,37	77,21	23,95	100,93	56,76	105,63	73,19	63,66
2000	44,57	68,83	31,62	66,32	45,24	98,08	72,75	55,66
2001	44,99	74,62	34,34	63,37	44,28	111,05	83,46	56,26
2002	40,41	72,07	25,60	48,22	41,68	111,93	69,80	55,28
2003	38,32	81,88	32,75	63,24	44,74	114,88	72,55	57,24
2004	36,95	81,34	30,29	51,75	35,23	116,36	70,10	57,13
2005	37,53	86,00	29,62	71,34	27,65	120,73	81,30	59,14
2006	38,83	78,82	30,55	80,13	21,26	115,63	73,63	61,90
2007	38,46	74,91	27,99	98,67	12,19	120,67	81,08	60,44
2008	38,17	74,78	25,62	109,55	7,50	118,91	78,18	62,62
2009	37,44	76,18	32,98	96,00	6,12	124,72	73,78	60,01
2010	41,24	80,92	37,10	96,43	6,41	138,69	75,69	64,73
2011	37,51	76,85	42,70	71,61	6,90	119,93	75,58	59,26
2012	38,70	74,96	44,75	90,73	7,23	130,52	72,74	62,01
2013	39,31	74,18	44,97	86,82	5,92	124,10	74,48	60,67
2014	34,80	64,27	36,56	76,87	4,98	125,79	63,88	55,26
2015	35,87	71,89	38,13	78,57	6,38	119,37	69,11	55,54
2016	36,26	68,89	38,90	78,16	4,79	129,81	68,86	56,39
2017	36,34	66,40	38,06	82,48	4,20	127,34	65,49	55,33
2018	33,76	62,74	31,11	74,47	4,83	125,23	59,24	52,66
2019	34,56	60,58	28,35	72,97	4,70	123,48	55,90	48,51
2020	34,69	60,42	27,37	67,28	6,20	98,98	52,12	47,38

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [kg]	Raba goriv v industriji [kg]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]	Industrijski procesi in raba topil [kg]	Odpadki [kg]	Kmetijstvo [kg]
1990	0,37	0,03	0,09	18,51	0,00	2,40
1991	0,33	0,02	0,10	16,12	0,00	2,40
1992	0,37	0,02	0,10	14,86	0,00	2,40
1993	0,36	0,02	0,10	14,94	0,00	2,40
1994	0,35	0,02	0,10	14,86	0,02	2,40
1995	0,36	0,02	0,10	14,82	0,00	2,40
1996	0,33	0,02	0,10	14,34	0,00	0,32
1997	0,36	0,02	0,10	14,87	0,02	0,32
1998	0,38	0,03	0,10	14,76	0,02	0,28
1999	0,34	0,01	0,10	15,28	0,01	0,40
2000	0,35	0,01	0,10	18,65	0,01	0,37
2001	0,38	0,02	0,12	20,66	0,03	0,35
2002	0,41	0,02	0,10	0	0,05	0,29
2003	0,38	0,03	0,10	0	0,06	0,34
2004	0,39	0,03	0,10	0	0,02	0,39
2005	0,40	0,03	0,12	0	0,02	0,35
2006	0,40	0,03	0,10	0	0,02	0,32
2007	0,41	0,02	0,12	0	0,02	0,29
2008	0,41	0,02	0,12	0	0,02	0,36
2009	0,39	0,02	0,11	0	0,03	0,42
2010	0,41	0,02	0,12	0	0,07	0,67
2011	0,41	0,02	0,12	0	0,07	0,20
2012	0,39	0,02	0,11	0	0,07	0,20
2013	0,38	0,02	0,12	0	0,07	0,20
2014	0,29	0,02	0,10	0	0,05	0,21
2015	0,31	0,02	0,11	0	0,04	0,10
2016	0,33	0,02	0,11	0	0,05	0,05
2017	0,33	0,02	0,10	0	0,05	0,01
2018	0,32	0,02	0,09	0	0,04	0,05
2019	0,31	0,02	0,09	0	0,05	0,05
2020	0,30	0,02	0,08	0	0,05	0,00

Izvozi podatke tabele

Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020

Viri:

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke


	EU27 [indeks (1990 = 100)]	Avstrija [indeks (1990 = 100)]	Belgija [indeks (1990 = 100)]	Bolgarija [indeks (1990 = 100)]	Hrvaška [indeks (1990 = 100)]	Ciper [indeks (1990 = 100)]	Češka [indeks (1990 = 100)]	Danska [indeks (1990 = 100)]	Estonija [indeks (1990 = 100)]	Finska [indeks (1990 = 100)]	Francija [indeks (1990 = 100)]	Nemčija [indeks (1990 = 100)]	Grčija [indeks (1990 = 100)]	Madžarska [indeks (1990 = 100)]	Irska [indeks (1990 = 100)]	Italija [indeks (1990 = 100)]	Latvija [indeks (1990 = 100)]	Litva [indeks (1990 = 100)]	Luksemburg [indeks (1990 = 100)]	Malta [indeks (1990 = 100)]	Nizozemska [indeks (1990 = 100)]	Poljska [indeks (1990 = 100)]	Portugalska [indeks (1990 = 100)]	Romunija [indeks (1990 = 100)]	Slovaška [indeks (1990 = 100)]	Slovenija [indeks (1990 = 100)]	Španija [indeks (1990 = 100)]	Švedska [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100
1991	96,36	97,06	97,96	88,23	91,93	101,74	71,54	175,00	97,49	99,69	101,79	98,47	95,66	129,98	99,86	95,66	86,99	124,97	97,82	81,48	89,35	99,51	103,20	90,68	72,86	88,67	72,08	100,29
1992	91,95	81,89	96,26	80,91	113,55	105,24	60,54	121,44	102,80	101,92	104,02	94,59	102,54	158,26	99,98	90,78	96,80	85,55	91,67	69,84	84,27	99,25	106,26	94,89	71,37	82,98	30,09	100,51
1993	74,56	72,43	144,74	70,28	116,42	108,39	58,08	89,90	89,56	101,97	52,49	71,61	101,92	186,72	100,37	86,49	62,33	67,62	95,70	100,76	78,36	99,85	104,39	98,32	41,09	83,26	82,71	101,00
1994	67,21	54,81	215,23	83,60	125,59	110,92	50,55	91,72	113,86	101,06	6,16	76,67	107,29	215,91	100,24	81,92	4,34	39,13	126,13	69,96	65,85	99,94	102,46	98,15	35,32	82,89	67,82	101,58
1995	66,11	51,22	286,31	88,41	90,70	112,06	49,01	83,90	138,17	99,71	5,95	73,09	102,46	245,14	100,25	77,38	4,70	42,75	154,02	20,74	60,90	100,02	125,19	102,82	35,10	82,73	54,35	101,71
1996	66,18	47,30	230,92	86,07	81,92	114,65	59,89	87,05	153,56	106,52	6,01	73,03	99,55	242,01	100,51	63,55	4,69	45,24	93,82	4,15	51,34	98,80	139,30	110,60	37,63	70,61	54,17	102,44
1997	68,45	43,04	205,27	79,44	72,75	115,50	63,30	143,52	157,83	107,80	5,31	75,55	109,33	231,51	17,04	80,45	4,66	46,09	60,91	4,55	100,14	98,67	138,45	105,69	29,68	73,37	72,15	101,51
1998	73,86	36,45	140,07	98,41	76,45	116,05	66,03	106,68	140,06	107,57	4,78	85,75	115,00	200,65	16,80	100,74	4,47	39,61	118,37	4,62	196,01	98,15	153,52	94,94	30,81	72,78	80,44	101,63
1999	70,22	31,59	102,51	86,91	67,90	117,24	63,62	72,92	139,31	106,87	4,15	90,58	112,90	146,28	16,41	37,39	4,51	22,22	122,44	4,61	153,17	97,99	146,70	115,50	29,41	75,48	68,11	100,99
2000	67,13	24,32	52,44	136,01	28,04	118,70	32,64	41,63	140,21	108,18	3,77	99,50	119,64	142,53	16,55	23,18	4,22	16,87	97,67	4,82	25,75	16,84	166,70	136,33	32,55	91,16	50,46	64,46
2001	69,10	24,42	51,58	117,34	29,06	119,60	35,81	42,35	114,64	50,98	2,97	107,67	122,42	119,45	17,17	28,82	4,93	11,33	88,34	3,50	8,85	16,81	126,74	146,83	29,64	100,80	46,02	35,65
2002	14,50	22,38	51,64	122,60	19,19	121,16	44,01	24,04	117,68	33,70	2,30	0,19	120,32	46,93	17,45	26,60	4,58	9,97	87,01	3,60	36,48	16,51	169,94	143,72	27,80	4,05	47,96	51,65
2003	7,88	21,81	49,28	145,47	13,92	39,89	3,16	26,76	124,82	27,78	1,84	0,48	121,92	11,27	17,85	27,17	4,76	10,54	77,22	3,61	10,27	16,57	2,87	164,46	34,45	4,27	55,22	87,22
2004	5,94	21,05	49,30	187,17	11,90	15,30	3,48	23,00	92,64	72,99	1,41	0,19	126,39	1,94	18,07	21,38	5,45	14,53	68,06	3,45	12,08	15,97	2,82	158,56	23,54	4,36	35,27	21,40
2005	6,19	20,09	47,94	174,08	6,36	15,27	2,73	27,78	88,11	90,74	1,04	1,31	126,79	1,27	5,54	19,09	4,92	16,57	59,88	2,47	5,12	15,51	2,75	147,00	22,69	4,30	35,55	27,25
2006	4,33	20,15	49,82	254,31	6,12	16,22	2,74	27,30	84,94	101,25	0,60	1,39	116,73	0,85	5,47	20,77	5,16	15,01	82,08	2,32	4,91	15,92	2,65	147,79	26,78	4,09	5,81	31,81
2007	4,35	19,82	50,40	216,07	6,04	156,91	2,28	26,83	90,53	107,02	0,60	1,17	122,40	0,82	5,48	19,20	5,26	12,13	83,83	2,49	5,46	15,43	2,72	139,03	22,16	4,06	8,51	35,40
2008	4,02	19,92	47,54	212,64	5,98	29,73	2,11	25,84	88,63	52,39	1,57	1,14	118,69	0,70	5,42	16,42	4,42	12,09	76,62	2,58	4,78	15,88	2,66	131,21	21,42	4,35	8,12	22,17
2009	3,59	18,74	29,20	166,43	6,08	22,25	2,37	19,85	85,99	74,47	1,61	0,86	122,92	0,68	5,33	11,78	5,22	10,90	85,06	87,99	4,65	16,10	2,75	111,84	21,05	4,56	3,55	59,96
2010	3,31	22,37	28,90	185,24	11,99	40,95	4,38	20,76	93,28	24,52	1,75	1,01	55,91	0,86	5,44	11,00	5,16	11,49	92,61	80,74	5,16	15,38	2,29	112,21	22,47	6,02	3,16	39,73
2011	3,73	20,62	66,45	228,63	11,94	16,27	3,65	19,60	89,08	73,19	1,69	1,04	56,35	0,97	5,50	11,07	5,55	7,92	87,84	86,40	5,49	14,95	2,25	120,75	23,08	3,83	3,29	25,82
2012	3,65	49,97	39,56	208,89	11,99	45,16	4,87	17,63	87,56	26,53	1,69	0,87	49,64	1,03	5,73	10,97	5,72	6,62	42,44	88,36	5,69	15,84	2,46	117,75	23,68	3,68	2,98	22,84
2013	4,79	144,85	12,80	156,27	11,93	43,72	4,41	19,22	86,59	48,51	1,75	0,94	44,31	0,94	5,58	10,99	7,14	5,89	40,35	92,18	5,53	11,51	2,42	100,54	24,57	3,66	2,04	25,89
2014	5,37	149,70	13,59	151,82	8,75	24,22	4,33	17,74	87,18	60,61	1,92	1,53	49,21	1,18	5,54	11,91	7,73	2,68	41,69	95,04	5,60	14,28	2,58	102,55	21,96	3,11	3,06	20,76
2015	3,26	19,28	8,97	151,44	6,06	18,49	4,57	16,39	74,64	45,42	2,12	1,37	14,77	1,23	5,59	11,12	7,54	3,19	50,98	99,43	6,06	14,23	2,90	105,71	23,28	2,71	2,67	23,22
2016	4,18	19,94	7,64	63,16	6,63	27,46	4,36	17,59	79,92	167,33	2,17	1,73	12,91	1,25	5,53	10,84	8,70	3,25	57,80	106,57	6,38	15,22	3,16	103,11	21,86	2,62	3,16	16,48
2017	4,54	21,83	82,48	78,37	6,54	59,44	4,36	18,10	83,90	93,63	2,36	2,10	15,45	1,26	5,41	11,08	8,88	3,42	62,62	108,72	6,10	16,18	3,32	108,81	27,82	2,43	3,18	18,69
2018	3,04	19,25	9,91	77,35	7,81	47,21	4,20	18,03	86,42	89,37	1,93	0,44	12,71	1,11	5,12	10,23	9,11	3,40	67,26	114,69	5,76	15,68	3,94	109,37	24,13	2,47	3,45	16,96
2019	2,85	20,68	7,51	68,74	8,50	87,00	3,82	16,08	80,06	63,42	1,92	0,45	8,03	1,25	4,91	9,97	9,10	3,58	73,64	118,72	5,42	17,31	3,94	108,91	23,62	2,40	3,44	16,52
2020	2,28	17,59	8,11	71,44	5,07	88,73	2,81	15,41	87,03	59,32	1,84	0,16	6,02	0,80	4,98	9,12	8,77	4,29	72,54	155,20	5,51	3,71	2,12	104,41	22,03	2,13	3,51	15,64

Izvozi podatke tabele

Cilji

zmanjšati izpuste polikloriranih bifenilov, dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Komentar

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 415 kg na 35 kg, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2020 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 75 %, največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, največji porast pa Grčija. Največje izpuste PCB v EU-27 je leta 2020 prispevala Hrvaška, najmanjše pa Ciper.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2020 v Sloveniji zmanjšali za 35 %, iz 20 g I-Teq leta 1990 na 13 g I-Teq leta 2020, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrije. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-27 v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 77 %. Največje zmanjšanje je dosegel Ciper, najmanjše pa Malta. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-27 je leta 2020 beležila Poljska, najmanjše pa Malta.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal: benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 9 t v letu 1990 na 5 t v letu 2020. Izpusti so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 48 %. Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2020 predstavljala mala kurišča (81 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2020 v EU-27 zmanjšali za 53 %. Izpuste je najbolj zmanjšal Ciper, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-27 je leta 2020 prispevala Poljska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2020 zmanjšali iz 21 kg na 0,5 kg oziroma za 98 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2020 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (66 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2020 v EU-27 zmanjšali za 98 %. Največje zmanjšanje izpustov je dosegla Nemčija, največje povečanje je bilo zaznati na Malti. Največje izpuste HCB v EU-27 je leta 2020 prispevala Francija, najmanjše pa Ciper.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Aarhuškem protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

5. maj 2022

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ni podatkov

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Podatki za Evropo

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Kazalec je osnovan na uradnem poročanju Sekretariatu Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Podatki o izpustih so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo septembra tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto

Geografska pokritost:

EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.

Metodologija obdelave podatkov:

V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

Centre on Emission Inventories and Projections (CEIP)

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections WEBDAB 1990-2020

1990-2020

septembra za predpreteklo leto

letno

26. oktober 2022

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.