KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2020 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.


Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov (PCB), policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), heksaklorobenzena (HCB), dioksinov in furanov) v zrak v obdobju 1990-2020 v Sloveniji in izpuste po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste obstojnih organskih onesnaževal v državah Evropske unije za leto 2020.

Obstojna organska onesnaževala (POPs) so skupina lahkohlapnih kemičnih spojin, ki so obstojne v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Za človekovo zdravje so POP-si strupeni in povzročajo škodljive učinke že pri nizkih koncentracijah. Tako lahko dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov precej nizkim koncentracijam POP-sov potencialno izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, škodljivim koncentracijam. Potencialno imajo lahko rakotvorne učinke, škodljive imunske in reproduktivne učinke ter učinke na človekov razvoj. Obstojna organska onesnaževala predstavljajo snovi, ki so stranski proizvodi iz industrijskih procesov, pesticide in industrijske kemikalije.


Grafi

Slika ZR13-1: Izpusti obstojnih organskih onesnaževal v Sloveniji, 1990 - 2020
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

PCB [indeks (1990 = 100)]

dioksini in furani [indeks (1990 = 100)]

PAH [indeks (1990 = 100)]

HCB [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

1991

99,72

98,52

108,63

88,67

1992

89,78

94,32

97,46

82,98

1993

84,10

89,71

88,61

83,26

1994

77,53

87,13

80,82

82,89

1995

69,91

87,14

78,70

82,73

1996

65,95

86,25

76,52

70,61

1997

61,46

87,36

73,64

73,37

1998

58,71

88,04

72,77

72,78

1999

54,72

87,91

73,19

75,48

2000

51,41

90,72

72,75

91,16

2001

48,60

102,99

83,46

100,80

2002

44,32

83,05

69,80

4,05

2003

37,11

87,01

72,55

4,27

2004

34,30

85,29

70,10

4,36

2005

32,41

97,08

81,30

4,30

2006

29,43

90,48

73,63

4,09

2007

23,88

99,65

81,08

4,06

2008

22,50

97,69

78,18

4,35

2009

19,84

89,65

73,78

4,56

2010

18,21

92,90

75,69

6,02

2011

12,21

93,30

75,58

3,83

2012

10,52

88,63

72,74

3,68

2013

9,78

89,51

74,48

3,66

2014

9,77

77,80

63,88

3,11

2015

9,37

83,34

69,11

2,71

2016

9,37

83,48

68,86

2,62

2017

8,58

81,01

65,49

2,43

2018

8,57

73,47

59,24

2,47

2019

8,56

69,05

55,90

2,40

2020

8,52

65,03

52,12

2,13

Slika ZR13-2: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [kg]

Raba goriv v industriji [kg]

Cestni promet [kg]

Ostali promet [kg]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]

Ubežne emisije [kg]

Industrijski procesi in raba topil [kg]

Odpadki [kg]

Kmetijstvo [kg]

skupaj [kg]

1990

0,00

1,07

0,00

0,00

0,90

0

413,48

0,00

0

415,45

1991

0,00

0,96

0,00

0,00

1,17

0

412,17

0,00

0

414,30

1992

0,00

0,74

0,00

0,00

0,91

0

371,32

0,00

0

372,98

1993

0,00

0,60

0,00

0,00

0,69

0

348,11

0,00

0

349,40

1994

0,00

0,50

0,00

0,00

0,46

0

321,13

0,01

0

322,09

1995

0,00

0,58

0,00

0,00

0,36

0

289,49

0,00

0

290,43

1996

0,00

0,57

0,00

0,00

0,29

0

273,11

0,00

0

273,98

1997

0,00

0,59

0,00

0,00

0,17

0

254,57

0,01

0

255,34

1998

0,00

0,58

0,00

0,00

0,14

0

243,18

0,01

0

243,91

1999

0,00

0,59

0,00

0,00

0,15

0

226,59

0,01

0

227,34

2000

0,00

0,58

0,00

0,00

0,09

0

212,93

0,01

0

213,60

2001

0,00

0,62

0,00

0,00

0,07

0

201,22

0,01

0

201,91

2002

0,00

0,72

0,00

0,00

0,06

0

183,36

0,01

0

184,15

2003

0,00

0,57

0,00

0,00

0,06

0

153,52

0,02

0

154,16

2004

0,00

0,60

0,00

0,00

0,03

0

141,86

0,01

0

142,51

2005

0,00

0,56

0,00

0,00

0,02

0

134,05

0,01

0

134,64

2006

0,00

0,58

0,00

0,00

0,02

0

121,64

0,01

0

122,25

2007

0,00

0,51

0,00

0,00

0,02

0

98,66

0,01

0

99,20

2008

0,01

0,52

0,00

0,00

0,02

0

92,95

0,01

0

93,50

2009

0,01

0,44

0,00

0,00

0,02

0

81,95

0,01

0

82,42

2010

0,00

0,45

0,00

0,00

0,01

0

75,18

0,02

0

75,65

2011

0,01

0,46

0,00

0,00

0,01

0

50,22

0,02

0

50,71

2012

0,01

0,43

0,00

0,00

0,01

0

43,23

0,02

0

43,69

2013

0,01

0,47

0,00

0,00

0,00

0

40,12

0,02

0

40,62

2014

0,01

0,47

0,00

0,00

0,00

0

40,09

0,01

0

40,58

2015

0,01

0,41

0,00

0,00

0,00

0

38,52

0,01

0

38,94

2016

0,01

0,38

0,00

0,00

0,00

0

38,55

0,01

0

38,95

2017

0,01

0,40

0,00

0,00

0,00

0

35,23

0,01

0

35,65

2018

0,01

0,41

0,00

0,00

0,00

0

35,20

0,01

0

35,62

2019

0,01

0,41

0,00

0,00

0,00

0

35,12

0,01

0

35,55

2020

0,01

0,32

0,00

0,00

0,00

0

35,03

0,01

0

35,38

Slika ZR13-3: Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020
Viri: 

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Nizozemska [indeks (1990 = 100)]

Grčija [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-27 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

75,98

94,10

95,59

100,01

88,69

104,57

99,73

96,41

1992

61,13

93,09

60,61

95,96

80,44

97,27

89,78

92,68

1993

61,74

96,53

64,87

100,49

71,70

99,51

84,11

91,98

1994

56,97

96,54

54,15

100,27

64,16

94,02

77,53

90,33

1995

61,74

96,98

47,78

107,54

55,15

96,27

69,90

84,70

1996

55,84

93,30

49,61

96,61

41,91

87,97

65,94

77,31

1997

63,40

95,10

46,96

102,26

28,68

91,64

61,45

77,03

1998

63,95

93,62

39,12

98,62

15,66

95,58

58,70

73,96

1999

60,89

94,66

39,17

98,80

9,47

79,98

54,71

69,93

2000

63,90

91,43

38,19

100,53

0,60

86,30

51,40

66,91

2001

64,88

89,91

39,40

101,36

0,63

93,75

48,59

61,74

2002

66,62

90,06

39,41

96,96

0,62

92,52

44,33

56,62

2003

67,13

90,09

37,43

103,07

0,63

193,65

37,13

52,80

2004

68,90

90,16

49,18

105,83

0,63

201,27

34,32

47,49

2005

73,96

90,25

44,30

114,78

0,60

201,98

32,43

47,32

2006

74,62

90,24

45,10

118,13

0,58

201,46

29,44

46,89

2007

77,24

90,26

42,66

119,67

0,61

215,21

23,92

43,66

2008

77,08

90,25

41,96

116,08

0,58

401,38

22,55

42,20

2009

58,31

89,80

29,78

71,45

0,54

351,94

19,84

36,09

2010

73,14

89,83

34,33

84,56

0,54

351,05

18,21

37,35

2011

74,73

89,68

37,23

88,05

0,53

344,87

12,21

34,63

2012

73,75

89,26

33,90

88,34

0,58

324,42

10,52

33,03

2013

78,76

89,15

27,34

78,52

0,59

317,86

9,76

30,44

2014

77,67

88,78

28,40

76,37

0,66

318,71

9,75

29,40

2015

75,67

88,01

41,73

71,69

0,80

315,45

9,36

28,99

2016

73,61

87,42

37,61

75,33

0,74

322,09

9,36

28,89

2017

81,00

86,02

32,07

76,88

0,66

337,16

8,56

29,04

2018

67,95

85,29

32,89

76,65

0,60

414,64

8,55

28,15

2019

73,71

84,87

22,70

73,69

0,47

385,49

8,54

27,05

2020

73,71

84,87

22,70

73,69

0,47

385,49

8,54

25,44

Slika ZR13-4: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [g I-Teq]

Raba goriv v industriji [g I-Teq]

Cestni promet [g I-Teq]

Ostali promet [g I-Teq]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [g I-Teq]

Ubežne emisije [g I-Teq]

Industrijski procesi in raba topil [g I-Teq]

Odpadki [g I-Teq]

Kmetijstvo [g I-Teq]

skupaj [g I-Teq]

1990

0,57

1,55

0,34

0,00

12,37

0,00

4,12

1,30

0

20,25

1991

0,51

1,37

0,32

0,00

13,52

0,00

2,93

1,30

0

19,95

1992

0,57

1,13

0,34

0,00

12,83

0,00

2,93

1,30

0

19,10

1993

0,55

0,97

0,41

0,00

12,30

0,00

2,64

1,30

0

18,16

1994

0,54

0,85

0,47

0,00

11,72

0,00

2,77

1,30

0

17,64

1995

0,55

0,91

0,52

0,00

11,60

0,00

2,76

1,30

0

17,64

1996

0,50

0,95

0,59

0,00

11,65

0,00

2,47

1,30

0

17,46

1997

0,55

1,00

0,62

0,00

11,50

0,00

2,73

1,30

0

17,69

1998

0,58

1,00

0,53

0,00

11,56

0,00

2,86

1,30

0

17,83

1999

0,51

0,76

0,52

0,00

11,79

0,00

2,92

1,30

0

17,80

2000

0,53

0,75

0,52

0,00

11,84

0,00

3,43

1,30

0

18,37

2001

0,58

0,96

0,52

0,00

13,95

0,00

3,54

1,30

0

20,85

2002

0,61

1,13

0,54

0,00

11,00

0

2,24

1,30

0

16,82

2003

0,58

1,05

0,55

0,00

11,72

0

2,42

1,30

0

17,62

2004

0,60

1,12

0,59

0,00

11,19

0

2,47

1,30

0

17,27

2005

0,62

1,14

0,64

0,00

13,41

0

2,55

1,30

0

19,66

2006

0,64

1,06

0,70

0,00

11,84

0

2,73

1,36

0

18,32

2007

0,65

0,86

0,84

0,00

13,57

0

2,90

1,36

0

20,18

2008

0,72

0,85

1,01

0,00

13,00

0

2,89

1,30

0

19,78

2009

0,64

0,77

0,85

0,00

12,60

0

2,00

1,29

0

18,15

2010

0,65

0,81

0,89

0,00

12,75

0

2,59

1,11

0

18,81

2011

0,67

0,78

0,92

0,00

12,69

0

2,55

1,28

0

18,89

2012

0,64

0,69

0,89

0,00

12,25

0

2,23

1,26

0

17,95

2013

0,62

0,75

0,78

0,00

12,56

0

2,21

1,20

0

18,13

2014

0,49

0,84

0,71

0,00

10,39

0

2,19

1,14

0

15,75

2015

0,52

0,77

0,62

0,00

11,58

0

2,15

1,24

0

16,88

2016

0,56

0,73

0,60

0,00

11,55

0

2,17

1,29

0

16,90

2017

0,57

0,76

0,54

0,00

10,79

0

2,28

1,47

0

16,40

2018

0,56

0,73

0,47

0,00

9,54

0

2,25

1,31

0

14,88

2019

0,55

0,74

0,41

0,00

8,95

0

2,15

1,18

0

13,98

2020

0,55

0,65

0,29

0,00

8,46

0

2,03

1,19

0

13,17

Slika ZR13-5: Izpusti dioksinov in furanov v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020
Viri: 

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Ciper [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-27 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

99,73

111,78

100,23

102,83

102,67

93,72

98,52

96,99

1992

61,20

82,14

79,53

98,90

105,49

93,31

94,32

92,08

1993

53,30

89,32

81,28

94,36

107,87

115,90

89,71

89,73

1994

45,09

85,91

71,98

92,71

109,96

109,21

87,13

83,72

1995

46,15

88,48

69,84

96,63

111,86

97,07

87,14

79,06

1996

46,34

96,14

70,75

90,22

113,65

92,89

86,25

73,96

1997

46,56

100,09

70,38

91,55

115,28

97,07

87,37

69,15

1998

43,99

96,36

62,31

90,08

116,76

95,40

88,04

64,59

1999

41,35

123,72

60,04

85,94

118,17

99,58

87,90

60,58

2000

40,36

87,54

72,46

82,13

120,87

99,16

90,72

60,48

2001

40,56

109,87

74,97

66,10

122,25

105,86

102,99

53,96

2002

30,13

115,38

60,49

60,95

123,65

107,53

83,05

51,85

2003

29,54

97,50

64,30

65,33

32,63

113,39

87,01

47,05

2004

28,88

119,01

60,27

60,60

3,96

122,59

85,29

47,15

2005

28,61

131,12

55,98

68,34

4,00

109,21

97,08

44,15

2006

29,65

118,12

54,91

71,71

3,85

112,55

90,48

39,26

2007

29,39

93,70

51,83

79,29

4,07

128,45

99,65

31,63

2008

29,10

114,61

47,57

81,03

3,98

127,62

97,69

32,27

2009

28,97

98,62

64,35

64,77

3,82

245632,22

89,65

36,42

2010

32,71

92,16

68,38

64,58

3,71

3345,19

92,90

29,42

2011

30,41

76,10

75,20

57,61

3,61

442,26

93,30

27,98

2012

31,06

62,90

76,96

60,81

3,48

1176,99

88,63

27,48

2013

31,36

61,52

70,05

59,92

4,23

1301,26

89,52

27,10

2014

28,97

50,26

61,66

57,41

2,86

1225,94

77,81

25,38

2015

29,50

44,50

68,85

58,53

3,05

1149,79

83,35

25,81

2016

29,01

36,50

68,11

58,98

3,35

1030,54

83,48

24,97

2017

29,40

32,18

58,48

62,46

3,24

1026,78

81,01

24,93

2018

26,62

30,53

52,27

58,87

3,39

980,75

73,47

24,91

2019

26,93

29,26

57,04

57,98

3,08

1007,95

69,05

23,63

2020

26,67

28,67

53,33

52,97

2,85

93,72

65,03

22,54

Slika ZR13-6: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [t]

Raba goriv v industriji [t]

Cestni promet [t]

Ostali promet [t]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [t]

Ubežne emisije [t]

Industrijski procesi in raba topil [t]

Odpadki [t]

Kmetijstvo [t]

skupaj [t]

1990

0,00

1,34

0,04

0,02

6,93

0

0,32

0,00

0

8,65

1991

0,00

1,22

0,04

0,02

7,93

0

0,19

0,00

0

9,40

1992

0,00

1,01

0,04

0,02

7,16

0

0,20

0,00

0

8,43

1993

0,00

0,91

0,05

0,01

6,51

0

0,18

0,00

0

7,67

1994

0,00

0,85

0,05

0,02

5,85

0

0,22

0,00

0

6,99

1995

0,00

0,91

0,06

0,02

5,62

0

0,21

0,00

0

6,81

1996

0,00

0,86

0,06

0,02

5,51

0

0,17

0,00

0

6,62

1997

0,00

0,83

0,07

0,02

5,25

0

0,20

0,00

0

6,37

1998

0,00

0,82

0,06

0,02

5,20

0

0,20

0,00

0

6,30

1999

0,00

0,75

0,05

0,02

5,30

0

0,20

0,00

0

6,33

2000

0,00

0,72

0,05

0,02

5,27

0

0,23

0,00

0

6,29

2001

0,00

0,80

0,05

0,02

6,12

0

0,23

0,00

0

7,22

2002

0,00

0,90

0,06

0,01

4,82

0

0,24

0,00

0

6,04

2003

0,00

0,79

0,06

0,01

5,13

0

0,28

0,00

0

6,28

2004

0,00

0,83

0,07

0,02

4,86

0

0,29

0,00

0

6,07

2005

0,00

0,84

0,08

0,02

5,79

0

0,31

0,00

0

7,03

2006

0,01

0,82

0,08

0,02

5,12

0

0,33

0,00

0

6,37

2007

0,01

0,67

0,10

0,02

5,88

0

0,34

0,00

0

7,02

2008

0,01

0,66

0,13

0,02

5,62

0

0,34

0,00

0

6,76

2009

0,01

0,59

0,10

0,01

5,45

0

0,23

0,00

0

6,38

2010

0,01

0,61

0,11

0,01

5,49

0

0,31

0,00

0

6,55

2011

0,01

0,59

0,12

0,01

5,47

0

0,34

0,00

0

6,54

2012

0,01

0,54

0,13

0,01

5,27

0

0,33

0,00

0

6,29

2013

0,01

0,57

0,12

0,01

5,41

0

0,33

0,00

0

6,44

2014

0,00

0,59

0,12

0,01

4,47

0

0,32

0,00

0

5,53

2015

0,01

0,54

0,12

0,01

4,98

0

0,31

0,00

0

5,98

2016

0,01

0,52

0,13

0,01

4,97

0

0,32

0,00

0

5,96

2017

0,01

0,54

0,14

0,01

4,64

0

0,34

0,00

0

5,67

2018

0,01

0,54

0,14

0,01

4,10

0

0,33

0,00

0

5,13

2019

0,01

0,53

0,13

0,01

3,84

0

0,32

0,00

0

4,84

2020

0,01

0,46

0,11

0,01

3,63

0

0,30

0,00

0

4,51

Slika ZR13-7: Izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990- 2020
Viri: 

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Ciper [indeks (1990 = 100)]

Finska [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

EU-27 [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

103,85

98,13

98,03

101,66

97,13

100,80

108,63

100,72

1992

76,73

78,74

53,93

95,60

101,89

101,02

97,46

91,40

1993

61,89

81,78

59,64

98,53

102,17

102,48

88,61

92,39

1994

55,58

73,74

42,38

98,59

88,45

106,86

80,82

86,99

1995

56,79

76,36

37,84

102,75

79,58

96,51

78,70

81,91

1996

59,40

84,36

40,22

95,46

72,00

103,33

76,52

83,50

1997

53,24

78,32

37,82

102,43

65,89

104,00

73,64

78,09

1998

49,82

78,59

23,94

99,95

61,99

107,95

72,77

70,78

1999

48,37

77,21

23,95

100,93

56,76

105,63

73,19

63,66

2000

44,57

68,83

31,62

66,32

45,24

98,08

72,75

55,66

2001

44,99

74,62

34,34

63,37

44,28

111,05

83,46

56,26

2002

40,41

72,07

25,60

48,22

41,68

111,93

69,80

55,28

2003

38,32

81,88

32,75

63,24

44,74

114,88

72,55

57,24

2004

36,95

81,34

30,29

51,75

35,23

116,36

70,10

57,13

2005

37,53

86,00

29,62

71,34

27,65

120,73

81,30

59,14

2006

38,83

78,82

30,55

80,13

21,26

115,63

73,63

61,90

2007

38,46

74,91

27,99

98,67

12,19

120,67

81,08

60,44

2008

38,17

74,78

25,62

109,55

7,50

118,91

78,18

62,62

2009

37,44

76,18

32,98

96,00

6,12

124,72

73,78

60,01

2010

41,24

80,92

37,10

96,43

6,41

138,69

75,69

64,73

2011

37,51

76,85

42,70

71,61

6,90

119,93

75,58

59,26

2012

38,70

74,96

44,75

90,73

7,23

130,52

72,74

62,01

2013

39,31

74,18

44,97

86,82

5,92

124,10

74,48

60,67

2014

34,80

64,27

36,56

76,87

4,98

125,79

63,88

55,26

2015

35,87

71,89

38,13

78,57

6,38

119,37

69,11

55,54

2016

36,26

68,89

38,90

78,16

4,79

129,81

68,86

56,39

2017

36,34

66,40

38,06

82,48

4,20

127,34

65,49

55,33

2018

33,76

62,74

31,11

74,47

4,83

125,23

59,24

52,66

2019

34,56

60,58

28,35

72,97

4,70

123,48

55,90

48,51

2020

34,69

60,42

27,37

67,28

6,20

98,98

52,12

47,38

Slika ZR13-8: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji po sektorjih, 1990- 2020
Viri: 

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2022 (5. 5. 2022)

Prikaži podatke

Proizvodnja elektrike in toplote [kg]

Raba goriv v industriji [kg]

Cestni promet [kg]

Ostali promet [kg]

Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [kg]

Ubežne emisije [kg]

Industrijski procesi in raba topil [kg]

Odpadki [kg]

Kmetijstvo [kg]

1990

0,37

0,03

0,00

0,00

0,09

0

18,51

0,00

2,40

1991

0,33

0,02

0,00

0,00

0,10

0

16,12

0,00

2,40

1992

0,37

0,02

0,00

0,00

0,10

0

14,86

0,00

2,40

1993

0,36

0,02

0,00

0,00

0,10

0

14,94

0,00

2,40

1994

0,35

0,02

0,00

0,00

0,10

0

14,86

0,02

2,40

1995

0,36

0,02

0,00

0,00

0,10

0

14,82

0,00

2,40

1996

0,33

0,02

0,00

0,00

0,10

0

14,34

0,00

0,32

1997

0,36

0,02

0,00

0,00

0,10

0

14,87

0,02

0,32

1998

0,38

0,03

0,00

0,00

0,10

0

14,76

0,02

0,28

1999

0,34

0,01

0,00

0,00

0,10

0

15,28

0,01

0,40

2000

0,35

0,01

0,00

0,00

0,10

0

18,65

0,01

0,37

2001

0,38

0,02

0,00

0,00

0,12

0

20,66

0,03

0,35

2002

0,41

0,02

0,00

0,00

0,10

0

0

0,05

0,29

2003

0,38

0,03

0,00

0,00

0,10

0

0

0,06

0,34

2004

0,39

0,03

0,00

0,00

0,10

0

0

0,02

0,39

2005

0,40

0,03

0,00

0,00

0,12

0

0

0,02

0,35

2006

0,40

0,03

0,00

0,00

0,10

0

0

0,02

0,32

2007

0,41

0,02

0,00

0,00

0,12

0

0

0,02

0,29

2008

0,41

0,02

0,00

0,00

0,12

0

0

0,02

0,36

2009

0,39

0,02

0,00

0,00

0,11

0

0

0,03

0,42

2010

0,41

0,02

0,00

0,00

0,12

0

0

0,07

0,67

2011

0,41

0,02

0,00

0,00

0,12

0

0

0,07

0,20

2012

0,39

0,02

0,00

0,00

0,11

0

0

0,07

0,20

2013

0,38

0,02

0,00

0,00

0,12

0

0

0,07

0,20

2014

0,29

0,02

0,00

0,00

0,10

0

0

0,05

0,21

2015

0,31

0,02

0,00

0,00

0,11

0

0

0,04

0,10

2016

0,33

0,02

0,00

0,00

0,11

0

0

0,05

0,05

2017

0,33

0,02

0,00

0,00

0,10

0

0

0,05

0,01

2018

0,32

0,02

0,00

0,00

0,09

0

0

0,04

0,05

2019

0,31

0,02

0,00

0,00

0,09

0

0

0,05

0,05

2020

0,30

0,02

0,00

0,00

0,08

0

0

0,05

0,00

Slika ZR13-9: Izpusti heksaklorbenzena (HCB) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2020
Viri: 

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections data viewer, CEIP, 2022 (26. 10. 2022)

Prikaži podatke

EU27 [indeks (1990 = 100)]

Avstrija [indeks (1990 = 100)]

Belgija [indeks (1990 = 100)]

Bolgarija [indeks (1990 = 100)]

Hrvaška [indeks (1990 = 100)]

Ciper [indeks (1990 = 100)]

Češka [indeks (1990 = 100)]

Danska [indeks (1990 = 100)]

Estonija [indeks (1990 = 100)]

Finska [indeks (1990 = 100)]

Francija [indeks (1990 = 100)]

Nemčija [indeks (1990 = 100)]

Grčija [indeks (1990 = 100)]

Madžarska [indeks (1990 = 100)]

Irska [indeks (1990 = 100)]

Italija [indeks (1990 = 100)]

Latvija [indeks (1990 = 100)]

Litva [indeks (1990 = 100)]

Luksemburg [indeks (1990 = 100)]

Malta [indeks (1990 = 100)]

Nizozemska [indeks (1990 = 100)]

Poljska [indeks (1990 = 100)]

Portugalska [indeks (1990 = 100)]

Romunija [indeks (1990 = 100)]

Slovaška [indeks (1990 = 100)]

Slovenija [indeks (1990 = 100)]

Španija [indeks (1990 = 100)]

Švedska [indeks (1990 = 100)]

1990

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

100

1991

96,36

97,06

97,96

88,23

91,93

101,74

71,54

175,00

97,49

99,69

101,79

98,47

95,66

129,98

99,86

95,66

86,99

124,97

97,82

81,48

89,35

99,51

103,20

90,68

72,86

88,67

72,08

100,29

1992

91,95

81,89

96,26

80,91

113,55

105,24

60,54

121,44

102,80

101,92

104,02

94,59

102,54

158,26

99,98

90,78

96,80

85,55

91,67

69,84

84,27

99,25

106,26

94,89

71,37

82,98

30,09

100,51

1993

74,56

72,43

144,74

70,28

116,42

108,39

58,08

89,90

89,56

101,97

52,49

71,61

101,92

186,72

100,37

86,49

62,33

67,62

95,70

100,76

78,36

99,85

104,39

98,32

41,09

83,26

82,71

101,00

1994

67,21

54,81

215,23

83,60

125,59

110,92

50,55

91,72

113,86

101,06

6,16

76,67

107,29

215,91

100,24

81,92

4,34

39,13

126,13

69,96

65,85

99,94

102,46

98,15

35,32

82,89

67,82

101,58

1995

66,11

51,22

286,31

88,41

90,70

112,06

49,01

83,90

138,17

99,71

5,95

73,09

102,46

245,14

100,25

77,38

4,70

42,75

154,02

20,74

60,90

100,02

125,19

102,82

35,10

82,73

54,35

101,71

1996

66,18

47,30

230,92

86,07

81,92

114,65

59,89

87,05

153,56

106,52

6,01

73,03

99,55

242,01

100,51

63,55

4,69

45,24

93,82

4,15

51,34

98,80

139,30

110,60

37,63

70,61

54,17

102,44

1997

68,45

43,04

205,27

79,44

72,75

115,50

63,30

143,52

157,83

107,80

5,31

75,55

109,33

231,51

17,04

80,45

4,66

46,09

60,91

4,55

100,14

98,67

138,45

105,69

29,68

73,37

72,15

101,51

1998

73,86

36,45

140,07

98,41

76,45

116,05

66,03

106,68

140,06

107,57

4,78

85,75

115,00

200,65

16,80

100,74

4,47

39,61

118,37

4,62

196,01

98,15

153,52

94,94

30,81

72,78

80,44

101,63

1999

70,22

31,59

102,51

86,91

67,90

117,24

63,62

72,92

139,31

106,87

4,15

90,58

112,90

146,28

16,41

37,39

4,51

22,22

122,44

4,61

153,17

97,99

146,70

115,50

29,41

75,48

68,11

100,99

2000

67,13

24,32

52,44

136,01

28,04

118,70

32,64

41,63

140,21

108,18

3,77

99,50

119,64

142,53

16,55

23,18

4,22

16,87

97,67

4,82

25,75

16,84

166,70

136,33

32,55

91,16

50,46

64,46

2001

69,10

24,42

51,58

117,34

29,06

119,60

35,81

42,35

114,64

50,98

2,97

107,67

122,42

119,45

17,17

28,82

4,93

11,33

88,34

3,50

8,85

16,81

126,74

146,83

29,64

100,80

46,02

35,65

2002

14,50

22,38

51,64

122,60

19,19

121,16

44,01

24,04

117,68

33,70

2,30

0,19

120,32

46,93

17,45

26,60

4,58

9,97

87,01

3,60

36,48

16,51

169,94

143,72

27,80

4,05

47,96

51,65

2003

7,88

21,81

49,28

145,47

13,92

39,89

3,16

26,76

124,82

27,78

1,84

0,48

121,92

11,27

17,85

27,17

4,76

10,54

77,22

3,61

10,27

16,57

2,87

164,46

34,45

4,27

55,22

87,22

2004

5,94

21,05

49,30

187,17

11,90

15,30

3,48

23,00

92,64

72,99

1,41

0,19

126,39

1,94

18,07

21,38

5,45

14,53

68,06

3,45

12,08

15,97

2,82

158,56

23,54

4,36

35,27

21,40

2005

6,19

20,09

47,94

174,08

6,36

15,27

2,73

27,78

88,11

90,74

1,04

1,31

126,79

1,27

5,54

19,09

4,92

16,57

59,88

2,47

5,12

15,51

2,75

147,00

22,69

4,30

35,55

27,25

2006

4,33

20,15

49,82

254,31

6,12

16,22

2,74

27,30

84,94

101,25

0,60

1,39

116,73

0,85

5,47

20,77

5,16

15,01

82,08

2,32

4,91

15,92

2,65

147,79

26,78

4,09

5,81

31,81

2007

4,35

19,82

50,40

216,07

6,04

156,91

2,28

26,83

90,53

107,02

0,60

1,17

122,40

0,82

5,48

19,20

5,26

12,13

83,83

2,49

5,46

15,43

2,72

139,03

22,16

4,06

8,51

35,40

2008

4,02

19,92

47,54

212,64

5,98

29,73

2,11

25,84

88,63

52,39

1,57

1,14

118,69

0,70

5,42

16,42

4,42

12,09

76,62

2,58

4,78

15,88

2,66

131,21

21,42

4,35

8,12

22,17

2009

3,59

18,74

29,20

166,43

6,08

22,25

2,37

19,85

85,99

74,47

1,61

0,86

122,92

0,68

5,33

11,78

5,22

10,90

85,06

87,99

4,65

16,10

2,75

111,84

21,05

4,56

3,55

59,96

2010

3,31

22,37

28,90

185,24

11,99

40,95

4,38

20,76

93,28

24,52

1,75

1,01

55,91

0,86

5,44

11,00

5,16

11,49

92,61

80,74

5,16

15,38

2,29

112,21

22,47

6,02

3,16

39,73

2011

3,73

20,62

66,45

228,63

11,94

16,27

3,65

19,60

89,08

73,19

1,69

1,04

56,35

0,97

5,50

11,07

5,55

7,92

87,84

86,40

5,49

14,95

2,25

120,75

23,08

3,83

3,29

25,82

2012

3,65

49,97

39,56

208,89

11,99

45,16

4,87

17,63

87,56

26,53

1,69

0,87

49,64

1,03

5,73

10,97

5,72

6,62

42,44

88,36

5,69

15,84

2,46

117,75

23,68

3,68

2,98

22,84

2013

4,79

144,85

12,80

156,27

11,93

43,72

4,41

19,22

86,59

48,51

1,75

0,94

44,31

0,94

5,58

10,99

7,14

5,89

40,35

92,18

5,53

11,51

2,42

100,54

24,57

3,66

2,04

25,89

2014

5,37

149,70

13,59

151,82

8,75

24,22

4,33

17,74

87,18

60,61

1,92

1,53

49,21

1,18

5,54

11,91

7,73

2,68

41,69

95,04

5,60

14,28

2,58

102,55

21,96

3,11

3,06

20,76

2015

3,26

19,28

8,97

151,44

6,06

18,49

4,57

16,39

74,64

45,42

2,12

1,37

14,77

1,23

5,59

11,12

7,54

3,19

50,98

99,43

6,06

14,23

2,90

105,71

23,28

2,71

2,67

23,22

2016

4,18

19,94

7,64

63,16

6,63

27,46

4,36

17,59

79,92

167,33

2,17

1,73

12,91

1,25

5,53

10,84

8,70

3,25

57,80

106,57

6,38

15,22

3,16

103,11

21,86

2,62

3,16

16,48

2017

4,54

21,83

82,48

78,37

6,54

59,44

4,36

18,10

83,90

93,63

2,36

2,10

15,45

1,26

5,41

11,08

8,88

3,42

62,62

108,72

6,10

16,18

3,32

108,81

27,82

2,43

3,18

18,69

2018

3,04

19,25

9,91

77,35

7,81

47,21

4,20

18,03

86,42

89,37

1,93

0,44

12,71

1,11

5,12

10,23

9,11

3,40

67,26

114,69

5,76

15,68

3,94

109,37

24,13

2,47

3,45

16,96

2019

2,85

20,68

7,51

68,74

8,50

87,00

3,82

16,08

80,06

63,42

1,92

0,45

8,03

1,25

4,91

9,97

9,10

3,58

73,64

118,72

5,42

17,31

3,94

108,91

23,62

2,40

3,44

16,52

2020

2,28

17,59

8,11

71,44

5,07

88,73

2,81

15,41

87,03

59,32

1,84

0,16

6,02

0,80

4,98

9,12

8,77

4,29

72,54

155,20

5,51

3,71

2,12

104,41

22,03

2,13

3,51

15,64


Cilji

  • zmanjšati izpuste polikloriranih bifenilov, dioksinov/furanov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heksaklorobenzena pod mejno raven iz leta 1990;
  • opustiti proizvodnjo in uporabo POP-sov: aldrin, klordan, klordekon, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, heksabrombifenil, heksaklorobenzen, mireks, PCB in toksafen;
  • zmanjšati izpuste s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo, iz industrijskih procesov (obrati za sintranje, primarna in sekundarna proizvodnja bakra, proizvodnja jekla, sekundarna industrija aluminija, proizvodnja koksa, proizvodnja anod, obrati za zaščito lesa), procesov izgorevanja (proizvodnja energije, zgorevanje fosilnih goriv v industriji in gospodinjstvu) in sežiganja oziroma sosežiganja komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov.

Izpusti polikloriranih bifenilov (PCB) so se v Sloveniji v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 91 odstotkov, in sicer iz 415 kg na 35 kg, predvsem zaradi opuščanja rabe električne opreme, ki vsebuje PCB. Glavni viri PCB so bili leta 2020 industrijski procesi in raba topil. Izpusti PCB v EU-27 so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 75 %, največje zmanjšanje je dosegla Nizozemska, največji porast pa Grčija. Največje izpuste PCB v EU-27 je leta 2020 prispevala Hrvaška, najmanjše pa Ciper.

Izpusti dioksinov in furanov so se v obdobju 1990-2020 v Sloveniji zmanjšali za 35 %, iz 20 g I-Teq leta 1990 na 13 g I-Teq leta 2020, predvsem zaradi zmanjševanja izpustov iz industrije. Glavni vir izpustov dioksinov in furanov je raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Izpusti dioksinov in furanov so se v EU-27 v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 77 %. Največje zmanjšanje je dosegel Ciper, najmanjše pa Malta. Največje izpuste dioksinov in furanov v EU-27 je leta 2020 beležila Poljska, najmanjše pa Malta.

Mala individualna kurišča, ki kurijo lesno biomaso, so viri izpustov in dejansko onesnažujejo prizemni sloj zraka, ki ima največji vpliv na ekosisteme ter zdravje ljudi. V preteklosti je bilo veliko napora vloženega v zamenjavo trdnih goriv z ekološko bolj primernimi tekočimi in zlasti plinastimi gorivi, zato se je zrak v mestih izboljševal. Danes je aktualno uvajanje biomase, predvsem zaradi zmanjševanja toplogrednih plinov, ker se slednji iz biomase ne štejejo v državne bilance izpustov, saj je biomasa del naravnega cikla vezanja in sproščanja ogljika. Težava je v tem, da spodbujanje kurjenja biomase za ogrevanja v malih kuriščih pomeni večje onesnaževanje zraka s prašnimi delci, hlapnimi organskimi spojinami in obstojnimi organskimi onesnaževali, predvsem dioksini. Zato je kurjenje biomase smotrno le v objektih, v katerih je poskrbljeno za ustrezno čiščenje dimnih plinov, v široki rabi pa je množična uporaba biomase, z izjemo sodobnih kurilnih naprav, ki imajo nižje izpuste, lahko vprašljiva, saj se urbana okolja že danes spopadajo s prevelikimi količinami delcev v ozračju.

Skupni izpusti policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) predstavljajo vsoto štirih onesnaževal:  benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten in indeno(1,2,3)piren. Skupni izpusti PAH so v Sloveniji upadli iz 9 t v letu 1990 na 5 t v letu 2020. Izpusti so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 48 %. Glavni vir izpustov PAH v Sloveniji so leta 2020 predstavljala mala kurišča (81 %), predvsem zgorevanje biomase. Izpusti PAH so se v obdobju 1990-2020 v EU-27 zmanjšali za 53 %. Izpuste je najbolj zmanjšal Ciper, največje povečanje pa je beležila Finska. Največje izpuste PAH v EU-27 je leta 2020 prispevala Poljska, najmanjše izpuste pa Malta. Točkasti viri izpustov PAH so običajno prihajali iz malih kurišč, zgorevanja premoga in lesa za ogrevanje stanovanj, iz industrijskih procesov proizvodnje kovin in iz prometa, vendar so se v devetdesetih letih v EU zmanjšali zaradi opuščanja premoga v stanovanjski rabi, izboljšanja tehnologij za zmanjševanje izpustov pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi strožjih predpisov o izpustih iz cestnega prometa. Eden od vzrokov za povečanje izpustov na Danskem je posledica ukrepov politike, ki spodbujajo kurjenje obnovljivih materialov (npr. les) v danskih gospodinjstvih. Zgorevanje lesa proizvaja tudi izpuste PAH in v tem primeru, je ob reševanju enega okoljskega vprašanja (podnebne spremembe), nastal drug (onesnažen zrak), vendar so izpusti PAH na Danskem relativno nizki v primerjavi z drugimi državami.

Heksaklorobenzen (HCB) se je v preteklosti intenzivno uporabljal kot fungicid (pri setvi), danes je njegova uporaba prepovedana. Kljub prepovedi se lahko v manjših količinah še vedno pojavlja v okolju. Vir heksaklorobenzena je namreč lahko uporaba drugih kloriranih sredstev za varstvo rastlin, uporaba pri zaščiti lesa, nepopolno zgorevanje fosilnih goriv in snovi, ki vsebujejo klor ter odpadki, nastali pri proizvodnji ali predelavi kloriranih topil, sredstev za varstvo rastlin. Izpusti heksaklorbenzena so se v Sloveniji v obdobju 1990-2020 zmanjšali iz 21 kg na 0,5 kg oziroma za 98 %. Glavni vir izpustov HCB v ozračje je v Sloveniji leta 2020 predstavljala proizvodnja elektrike in toplote (66 %). Izpusti HCB so se v obdobju 1990-2020 v EU-27 zmanjšali za 98 %. Največje zmanjšanje izpustov je dosegla Nemčija, največje povečanje je bilo zaznati na Malti. Največje izpuste HCB v EU-27 je leta 2020 prispevala Francija, najmanjše pa Ciper.

Zakonodajo o izpustih obstojnih organskih onesnaževal zajema Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), katerega končni cilj je odpraviti vse izpuste in izgube obstojnih organskih onesnaževal. Slovenija je ratificirala tudi Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih (2001 UNEP), katere cilj je zmanjšati in dokončno zaustaviti proizvodnjo, rabo, skladiščenje in izpuste POP-sov, kot tudi uničenje obstoječih zalog. Predvideva ukrepe za zmanjšanje ali odpravljanje izpustov, ki izhajajo iz namerne in nenamerne proizvodnje in rabe. Namerava zagotoviti tehnično in finančno pomoč državam v razvoju in v tranziciji ter predvideva popis izpustov, sodelovanje in izmenjavo informacij.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Aarhuškem protokolu o obstojnih organskih onesnaževalih (1998) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja cilja (LRTAP)

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste obstojnih organskih onesnaževal v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Ubežni izpusti, Promet, Industrijski procesi in raba topil, Odpadki in Kmetijstvo.

Podatkovni viri:

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Centralno odložišče poročil (CDR)

1990-2020

aprila za predpreteklo leto

letno

5. maj 2022

da

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): ni podatkov

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Podatki za Evropo

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Kazalec je osnovan na uradnem poročanju Sekretariatu Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Podatki o izpustih so predstavljeni za obdobje 1990-2020. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo septembra tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto

Geografska pokritost:

EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska.

Metodologija obdelave podatkov:

V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook, 2019.

Podatkovni viri:                                                                                                                            

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Izpusti onesnaževal zraka

kt

Centre on Emission Inventories and Projections (CEIP)

EMEP Centre on Emission Inventories and Projections WEBDAB 1990-2020

1990-2020

septembra za predpreteklo leto

 

letno

26. oktober 2022

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del mednarodnega poročanja.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.

      Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

      Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura

  1. Informative Inventory Report 2022 for Slovenia, Agencija RS za okolje, marec 2022
  2. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
  3. Zakon o varstvu okolja
  4. Persistent organic pollutant emissions, Indicator Assessment, Prod-ID: IND-170-en, Also known as: AIR 002, Published 04 Sep 2020, Last modified 11 May 2021, EEA
  5. Operativni program preprečevanja onesnaževanja vodnega okolja z nevarnimi kloriranimi ogljikovodiki iz razpršenih virov onesnaževanja, sklep Vlade z dne 15.4.2004
  6. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
  7. Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih in po njej v RS izdan Zakon o ratifikaciji Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih
  8. Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER