Kazalec podaja letne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka, število dni s temperaturo nad in pod izbranim pragom ter največjo debelino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji. Značilnosti močnih padavin in neviht so dane opisno.

V obdobju 1961–2007 je opažen trend naraščanje absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni minimalni temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni maksimalni temperaturi zraka. Temperaturno je opazno poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo zabeleženih nekaj rekordno visokih temperatur in rekordno veliko je bilo tudi vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu podatkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Trend števila vročih dni raste, števila ledenih dni pa pada. Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, povprečna poletja v drugi polovici tega stoletja. Po snežni odeji je izjemno leto 2001 z rekordno debelino v visokogorju, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Podatki o največji debelini snežne odeje povsod po državi kažejo tendenco upadanja. Seveda postopno ogrevanje ozračja še ne pomeni, da v prihodnosti ne moremo več računati na izjemno visoko snežno odejo. O tem smo se lahko prepričali ob koncu leta 2005. Tudi v prihodnje še lahko pričakujemo izrazite prodore hladnega zraka, kar potrjujejo tudi najnižje temperature v letu 2005. V letu 2006 je bilo nenavadno sneženje v začetku marca, povzročilo je mnogo težav v prometu in pri rastlinju.

Še veliko bolj kakor temperatura so spremenljive padavine. Glede na izračunane trende in odklone povprečja zadnjega obdobja (1991–2007) od referenčnega obdobja opazimo homogeno naraščanje števila dogodkov s padavinami nad 20 mm na Goričkem in Kozjanskem. Njihovo število pa upada v Slovenskem Primorju, v Alpah in na Dinarskem območju. Drugod po državi ni zaznati statistično značilne spremembe. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima.

Prostorsko homogeno naraščanje števila dni z nevihto je opaziti v Prekmurju, na Goričkem, v Slovenskih goricah in na Kozjanskem, homogeno območje upadanja števila neviht pa na Dolenjskem, v Beli krajini in na Primorskem. Drugod po Sloveniji očitno ni značilnega reda v spreminjanju pogostosti neviht, le v gorskem svetu je opaziti prevlado naraščanja njihovega števila, vendar tudi tu območja niso homogena.
Homogena območja naraščanja števila dogodkov s točo so opažena na Goriškem, na Notranjskem v pasu južno od Ljubljane, v delu Karavank in na zelo ozkem območju na Kozjaku. Pogostost toče pa je manjša v južnem predelu Julijskih Alp, na širokem območju Štajerske in Prekmurja ter v Beli krajini z okolico.

Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave (hudourniške poplave in plazovi septembra 2007 na Gorenjskem in Štajerskem). Glede na pričakovane spremembe globalnega podnebja bodo taki dogodki verjetno tudi pri nas v prihodnje pogostejši.