Kazalec podaja letne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka, število dni s temperaturo nad in pod izbranim pragom ter največjo debelino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji.

Po Evropski agenciji za okolje smo povzeli predvidene spremembe v številu dni s sneženjem in predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti.

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

Vsako leto zabeležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer kot smo jih imeli v primerjalnem obdobju 1961–1990.  Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto, vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši.  

V obdobju 1961–2015 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni minimalni temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni maksimalni temperaturi zraka. V tem stoletju opažamo precej večjo pogostost zelo vročih dni, ko temperatura doseže ali preseže 35 ºC. Poleti 2013 je bila na večjem številu postaj izmerjena najvišja temperatura doslej, izenačen pa je bil tudi slovenski temperaturni rekord. Niz podatkov za Letališče Portorož je prekratek, da bi pokazal značilnosti trenda in bi ga lahko primerjali z ostalimi merilnimi mesti.

Temperaturno opazno izstopa poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo rekordno veliko vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu podatkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Trend števila vročih dni je pozitiven, števila ledenih dni pa padajoč.

Vpliv naravne spremenljivosti je večji od dolgoletnega trenda, zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten. Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, povprečna poletja v sredi tega stoletja.

Podatki o največji debelini snežne odeje po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju je spremenljivost iz leta v leto velika. Prav tako ne moremo sklepati, da pomanjkanje snega po nižinah pomeni tudi skromno snežno odejo v visokogorju. V visokogorju je bilo leto 2001 rekordno po debelini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Izjemno obilna je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih v zadnjih dveh mesecih leta 2008. Kljub temu gre pričakovati, da bo v prihodnje snežna odeja skromnejša tako po nižinah kot tudi v gorah. Decembra leta 2015 se je prvič zgodilo, da so bila tla na Kredarici večino meseca kopna. Po nižinah je opazen trend upadanja snežne odeje v spomladanskih mesecih. Največ škode rastlinju povzroči pozno sneženje.

V Evropi gre v prihodnjih desetletjih pričakovati spremembe v snežnem pokrovu, kar bo vplivalo na albedo površine tal, vodne zaloge, rastlinstvo in živalstvo, ekološko stanje, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, zimske športe, promet in proizvodnjo energije.

Še veliko bolj kakor temperatura so spremenljive padavine (Svetovna meteorološka organizacija 2013). Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Vsako leto nas prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in tudi toča. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave. Skoraj vsako leto imamo kakšno epizodo močnega vetra, ki odkriva strehe in lomi drevesa. Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO 2016). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

V obdobju 1961–2015 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature in absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C.  Poleti 2013 je bila izenačena doslej najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Število ledenih dni kaže na trend upadanja. Bolj kot temperatura so spremenljive padavine (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu.