Kazalec podaja letne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka, število dni s temperaturo nad in pod izbranim pragom ter največjo debelino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji. Značilnosti močnih padavin in neviht so dane opisno.

V obdobju 1961–2009 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni minimalni temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni maksimalni temperaturi zraka. Temperaturno opazno izstopa poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo zabeleženih nekaj rekordno visokih temperatur, rekordno veliko je bilo tudi vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu podatkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Trend števila vročih dni raste, število ledenih dni pa pada. Pri tem je potrebno upoštevati, da je vpliv naravne spremenljivosti opazno večji od dolgoletnega trenda. Prav zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten. Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, povprečna poletja v drugi polovici tega stoletja. Po snežni odeji je izjemno leto 2001 z rekordno debelino v visokogorju, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Podatki o največji debelini snežne odeje povsod po državi kažejo tendenco upadanja, ki je najmanj izražena v visokogorju. Obstaja tudi možnost, da bi toplejše ozračje lahko povzročilo izdatnejše zimsko sneženje v visokogorju. Seveda postopno ogrevanje ozračja še ne pomeni, da v prihodnosti ne moremo več računati na izjemno visoko snežno odejo. O tem smo se lahko prepričali ob koncu leta 2005. Tudi v prihodnje še lahko pričakujemo izrazite prodore hladnega zraka, kar potrjujejo tudi najnižje temperature v letu 2005. V letu 2006 je nenavadno sneženje v začetku marca povzročilo mnogo težav v prometu in pri rastlinju. Izjemno obilna je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih v zadnjih dveh mesecih leta 2008.

Še veliko bolj kakor temperatura so spremenljive padavine. Glede na izračunane trende in odklone povprečja zadnjega obdobja (1991–2009) od referenčnega obdobja opazimo homogeno naraščanje števila dogodkov s padavinami nad 20 mm na Goričkem in Kozjanskem. Njihovo število pa upada v Slovenskem Primorju, v Alpah in na Dinarskem območju. Drugod po državi ni zaznati statistično značilne spremembe. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Prostorsko homogeno naraščanje števila dni z nevihto je opaziti v Prekmurju, na Goričkem, v Slovenskih goricah in na Kozjanskem, homogeno območje upadanja števila neviht pa na Dolenjskem, v Beli krajini in na Primorskem. Drugod po Sloveniji očitno ni značilnega reda v spreminjanju pogostosti neviht, le v gorskem svetu je opaziti prevlado naraščanja njihovega števila, vendar tudi tu območja niso homogena. Homogena območja naraščanja števila dogodkov s točo so opažena na Goriškem, na Notranjskem v pasu južno od Ljubljane, v delu Karavank in na zelo ozkem območju na Kozjaku. Pogostost toče pa je manjša v južnem predelu Julijskih Alp, na širokem območju Štajerske in Prekmurja ter v Beli krajini z okolico. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave (hudourniške poplave in plazovi septembra 2007 na Gorenjskem in Štajerskem). Leto 2008 so zaznamovala predvsem silovita poletna neurja. Glede na pričakovane spremembe globalnega podnebja bodo taki dogodki verjetno tudi pri nas v prihodnje pogostejši. V letu 2009 je izstopalo kar nekaj vremenskih neurij, najbolj odmevna pa je bila božična odjuga, ki so jo spremljale obilne padavine. Poleg tega je izstopalo obilno deževje ob koncu marca, močnejša neurja so se pojavila dvakrat maja in enkrat junija, med 6. in 10. julijem je Slovenijo zajelo za poletje neobičajno dolgo obdobje deževnega vremena, neurja so dvakrat pustošila avgusta, obilno deževje pa je povzročalo težave tudi od 3. do 5. septembra in od 12. do 14. oktobra.