Kazalec prikazuje letno količino blata nastalega na čistilnih napravah v Sloveniji ter načine ravnanja z njim.

Blato iz čistilne naprave je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.

Obvezna ravnanja s to vrsto odpadkov ureja Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), vnos teh odpadkov v tla oziroma na kmetijske površine pa urejata Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 113/09) ter Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08).

Posebne zahteve v zvezi z izpusti snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, ureja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07).

Blata iz čistilnih naprav kot odpadki nastajajo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda, ki ga vzpostavljamo zaradi ohranjanja čiste pitne vode in vodnih ekosistemov. Nastalo blato vsebuje organske snovi in je bogato s hranili, vendar lahko vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem kovine, še posebej, če nastaja na čistilnih napravah velikih urbanih središč in industrijskih področij. Pri vnosu blat na kmetijska zemljišča je zato potrebna previdnost in v drugih državah EU je sežig, predvsem iz bolj obremenjenih čistilnih naprav, bolj pogosta praksa odstranjevanja teh odpadkov.

Količina blat na komunalnih in skupnih čistilnih napravah narašča kar je pričakovano zaradi gradenj čistilnih naprav. Od leta 2000, do leta 2009 je količina teh odpadkov narasla iz okoli 9 tisoč ton na okoli 29 tisoč ton.

Do leta 2005 smo v Sloveniji več kot polovico nastalega blata iz komunalnih čistilnih naprav odložili na odlagališča nenevarnih odpadkov, po tem letu se je odlaganje zmanjševalo. Leta 2009 je bila odložena le še petina nastalih odpadnih blat. Hkrati postaja vedno bolj razširjeno sežiganje, saj se je količina sežganih blat v obdobju 2006-2009 potrojila. Največji porast sežiganja je bil viden med letoma 2008 in 2009, čemur je poleg izkoriščanja energetske vrednosti sežiga vzrok tudi ta, da po 15. 7. 2009 neobdelanih blat iz komunalnih čistilnih naprav na odlagališča ni več dovoljeno odlagati. Med sežigalnicami, ki jim dovoljenje za sežig odpadkov podeljuje ARSO, imata dovoljenje za sežig blat iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda dve sežigalnici: Energetika Celje javno podjetje d.o.o. (Celje) ter Pinus Tki d.d. (Rače).

V letu 2009, je po podatkih Agencije RS za okolje, na komunalnih in skupnih čistilnih napravah nastalo 28.600 ton (suhe snovi) blat. Okoli 17 tisoč ton ga je šlo v sežig, 6 tisoč ton smo ga odložili, okoli pol tone smo ga kompostirali, več kot 5 tisoč ton pa je šlo v izvoz, za umetno pripravljene zemljine ter druge postopke predelave. Uporaba v kmetijstvu je že od leta 2006 izjemno majhna.

Blato vsebuje 40-50 % organskih snovi in pri razkrajanju doprinaša h količini toplogrednih plinov. Mnenja strokovnjakov glede predelave in nadaljnje uporabe blat iz čistilnih naprav so si deljena. Nekateri zaradi visoke vsebnosti organskih snovi zagovarjajo odlaganje blat na kmetijske površine. Vendar lahko blato, v kolikor nastaja v skupnih čistilnih napravah urbanih središč in industrijskih področjih, vsebuje tudi nevarne snovi. Te zaradi svojih lastnosti in količine pri vnosu blata na kmetijska zemljišča negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podzemnih voda ter posledično tudi na proizvodnjo hrane. Zato mora biti blato pred vnosom na kmetijska zemljišča biološko, kemično ali toplotno obdelano, dolgoročno skladiščeno oziroma kako drugače ustrezno predelano. Tako se zmanjšata sposobnost vrenja in nevarnost za zdravje zaradi njegove uporabe.

Za Slovenijo pedološke karte kot tudi laboratorijske preiskave Kmetijskega inštituta Slovenije zaenkrat kažejo, da so na splošno tla dobro oskrbljena z organsko snovjo (na 86,2 % kmetijskih zemljišč več od 2 %, na 30,9 % zemljišč pa več od 4 %). Sorazmerno dobro stanje je posledica tega, da v sestavi kmetijskih zemljišč prevladujejo travinje ter da na njivah in v trajnih nasadih uporabimo razmeroma veliko živinskega gnojila.

Večina evropskih držav vedno manj blat odlaga na odlagališča, manjše je tudi vnašanje na kmetijska zemljišča, vedno bolj pa se uveljavlja sosežig v industrijskih napravah in sežig, saj se tako izkoristi energetska vrednost blat.