Kazalec prikazuje letno količino blata nastalega na čistilnih napravah v Sloveniji ter načine ravnanja z njim.

Blato iz čistilne naprave je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.

Obvezna ravnanja s to vrsto odpadkov ureja Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/2008), vnos teh odpadkov v tla oziroma na kmetijske površine pa urejata Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla ((Uradni list RS, št. 84/05) ter Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08).

Posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, ureja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.

Blato nastaja ob čiščenju odpadnih voda na čistilnih napravah. V preteklih letih smo ga več kot polovico odložili na odlagališča nenevarnih odpadkov. Vendar po 15. 7. 2009 neobdelanih blat iz komunalnih čistilnih naprav na odlagališča ni več dovoljeno odlagati.

Blato vsebuje 40-50 % organskih snovi in pri razkrajanju doprinaša h količini toplogrednih plinov. Mnenja strokovnjakov glede predelave in nadaljnje uporabe blat iz čistilnih naprav so si deljena. Nekateri zaradi visoke vsebnosti organskih snovi zagovarjajo odlaganje blat na kmetijske površine.Vendar blato v kolikor nastaja v skupnih čistilnih napravah urbanih središč in industrijskih področjih, lahko vsebuje nevarne snovi. Te zaradi svojih lastnosti in količine pri vnosu blata na kmetijska zemljišča negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podzemnih voda. Zato mora biti blato pred vnosom na kmetijska zemljišča biološko, kemično ali toplotno obdelano, dolgoročno skladiščeno oziroma kako drugače ustrezno predelano. Tako se zmanjšata sposobnost vrenja in nevarnost za zdravje zaradi njegove uporabe.

Za Slovenijo pedološke karte kot tudi laboratorijske preiskave Kmetijskega inštituta Slovenije zaenkrat kažejo, da so na splošno tla dobro oskrbljena z organsko snovjo (na 86,2 % kmetijskih zemljišč več od 2 %, na 30,9 % zemljišč pa več od 4 %). Sorazmerno dobro stanje je posledica tega, da v sestavi kmetijskih zemljišč prevladujejo travinje ter da na njivah in v trajnih nasadih uporabimo razmeroma veliko živinskega gnojila.

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–20 navaja, da trenutno nobena izmed čistilnih naprav nima izgrajenega objekta za odstranjevanje blat čistilnih naprav, prav tako pa v zdajšnji kakovosti ne ustreza predpisom za odlaganje v tla in ker ima Slovenija velik del ozemlja razglašen za vodovarstveno območje ali območje Nature 2000 oz. za posebno varstveno območje (SPA) in je zato nujno potrebno urediti ravnanje z blatom iz čistilnih naprav. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda določa, da se blato iz čistilnih naprav, kjer tudi ni možnosti za vnos blata v tla, sežiga. Med prednostna območja za sežig blata čistilnih naprav so uvrščena urbana območja, kjer ni drugih možnosti za uporabo blata. Predvidene so dejavnosti izgradnja enega do dveh objektov za energetsko obdelavo oz. sežig preostanka odpadkov in blata čistilnih naprav.

V Sloveniji je po podatkih Agencije RS za okolje, v letu 2008 na komunalnih in skupnih čistilnih napravah nastalo 19.800 t (suhe snovi) blat. Okoli 8 tisoč ton smo ga odložili na odlagališča nenevarnih odpadkov, okoli 7 tisoč ton ga je šlo v sežig, nekaj čez 2 tisoč ton smo ga kompostirali, za okoli 3 tisoč ton pa je šlo v izvoz, za umetno pripravljene zemljine ter druge postopke predelave. Uporaba v kmetijstvu ni bila zabeležena že od leta 2006.
V evropskih državah vedno manj blat odlagajo na odlagališča, manjše je tudi vnašanje na kmetijska zemljišča, vedno bolj pa se uveljavlja sosežig v industrijskih napravah in sežig.