[OD08] Blato iz komunalnih čistilnih naprav
Definicija
Kazalec prikazuje letno količino blata nastalega na čistilnih napravah v Sloveniji ter načine ravnanja z njim.
Blato iz čistilne naprave je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.
Obvezna ravnanja s to vrsto odpadkov ureja Pravilnik o ravnanju z odpadki, vnos teh odpadkov v tla oziroma na kmetijske površine pa ureja Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.
Posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav, ureja Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.
Grafi
Zbirka Komunalne in skupne čistilne naprave, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| proizvodnja blata iz ČN | 1000 t suhe snovi | 8.8 | 8.2 | 7 | 8.8 | 12.9 | 16.9 | 20.1 |
| uporaba v kmetijstvu | 1000 t suhe snovi | 0.3 | 0.5 | 1.1 | 0.5 | 0.1 | 0.1 | 0 |
| kompostiranje | 1000 t suhe snovi | 1 | 0.9 | 0.9 | 0 | 0 | 0.1 | 0 |
| odlaganje na deponijo | 1000 t suhe snovi | 7.5 | 6.8 | 5 | 7 | 9 | 9.5 | 9.2 |
| drugo | 1000 t suhe snovi | np | np | np | 1.4 | 3.7 | 7.2 | 5.6 |
| sežig | 1000 t suhe snovi | np | np | np | np | np | np | 5.2 |
Cilji
Biološko obdelati blata v primernih napravah, predvsem v RCRO v takih količinah in predvsem tistih blat, ki niso oziroma so manj onesnažena s težkimi kovinami.
Zagotoviti zadostne kapacitete za termično obdelavo odpadkov, kje bo možno obdelati letno tudi 70.000 t blat iz čistilnih naprav, osušenih na 30 % suhe snovi.
Komentar
Blato nastaja ob čiščenju odpadnih voda na čistilnih napravah. V preteklih letih smo ga več kot polovico odložili na odlagališča nenevarnih odpadkov, vendar je po Direktivi o odlaganju odpadkov na odlagališčih predvideno, da se količina postopno zmanjša. Blato namreč vsebuje 40-50 % organske snovi in pri razkrajanju doprinaša h količini toplogrednih plinov.
Po letu 2002, sta se zmanjšala predelava blata v kompost ter vnašanje blata na kmetijska zemljišča, ki sta skupaj dosegla le nekaj več kot odstotek od celotne letne količine nastalega blata. Blato iz čistilnih naprav je sicer bogato s hranili vendar lahko, v kolikor nastaja v skupnih čistilnih napravah urbanih središč in industrijskih področjih, vsebuje nevarne snovi. Te zaradi svojih lastnosti in količine pri vnosu blata na kmetijska zemljišča negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podzemnih voda. Zato moramo pri vnosu blata na kmetijska zemljišča upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. Uredba prav tako določa, da mora biti blato pred vnosom na kmetijska zemljišča biološko, kemično ali toplotno obdelano, dolgoročno skladiščeno oziroma kako drugače ustrezno predelano. Tako se zmanjšata sposobnost vrenja in nevarnost za zdravje zaradi njegove uporabe.
Ostala količina blata je šla v izvoz, za umetno pripravljene zemljine in v druge postopke predelave.
V evropskih državah vedno manj blata odlagajo na odlagališča, manjše je tudi vnašanje na kmetijska zemljišča, vedno bolj pa se uveljavlja sosežig v industrijskih napravah in sežig.
Metodologija
Podatki o količinah odvečnega blata iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav so povzeti iz poročil o obratovalnem monitoringu komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Obveznost opravljanja tega monitoringa in oddaje poročil o njem je opredeljena v 27. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05). Oblika monitoringa je opredeljena v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 35/96, 29/00, 106/01). Podatki se zbirajo v pisni in elektronski obliki. Obdelujejo se v podatkovni zbirki Komunalne in skupne čistilne naprave na Agenciji Republike Slovenije za okolje.