KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Kmetijstvo
  3. Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu

[KM25] Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2019 zmanjševal (za 97 %). Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin, predvsem s krmo trajnega travinja. Do leta 2005 so bili značilni presežki med 10 in 15 kg na ha, po letu 2005 pa so večinoma manjši od 5 kg na ha.  V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na ha) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na ha). Glede na založenost kmetijskih tal, nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno.

Bilančni presežek fosforja (P) predstavlja razliko med vnosom P na kmetijska zemljišča in odvzemom P s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Skupen vnos je vsota P, ki ga na kmetijska zemljišča vnesemo z živinskimi gnojili, z mineralnimi gnojili, z drugimi organskimi gnojili (blata čistilnih naprav, komposti, digestati) ter P, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem P predstavlja P v pospravljenih rastlinskih pridelkih. Dolgoleten bilančni presežek P vodi v povečanje zalog P v tleh in predstavlja potencialno nevarnost za vode, dolgoleten bilančni primanjkljaj P pa predstavlja potencialno tveganje za zmanjšanje rodovitnosti tal. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno tveganje, saj je dejansko tveganje odvisno od številnih dejavnikov, kot so založenost tal s P, meteorološke razmere, sposobnost tal za vezavo P, načini kmetovanja itd. Za razliko od dušika (N), za katerega je značilno razmeroma hitro prehajanje iz tal v vode in zrak, je P v tleh razmeroma stabilen. Problematični so lahko dolgoročni presežki/primanjkljaji P, presežki/primanjkljaji v posameznih letih pa nimajo večjega vpliva na okolje in rodovitnost tal.

Bilančni presežki P so prikazani v tonah na ravni države in v kilogramih P na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2019. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).

Grafi

Slika KM25-1: Trendi in struktura vnosa fosforja na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992–2019
Prikaži podatke
Skupni vnos P [t P] Živinska gnojila [t P] Mineralna gnojila [t P] Seme in sadilni material [t P] Druga organska gnojila [t P] Živinska gnojila [%] Mineralna gnojila [%] Seme in sadilni material [%] Druga organska gnojila [%]
1992 13345,36 6489,10 6761,49 55,55 39,22 48,62 50,67 0,42 0,29
1993 13593,50 6016,16 7482,35 55,76 39,22 44,26 55,04 0,41 0,29
1994 14288,91 5922,48 8273,94 53,26 39,22 41,45 57,90 0,37 0,27
1995 13664,33 5978,15 7593,25 53,72 39,22 43,75 55,57 0,39 0,29
1996 13237,03 5738,47 7410,31 51,46 36,80 43,35 55,98 0,39 0,28
1997 13511,73 5817,90 7610,72 48,73 34,38 43,06 56,33 0,36 0,25
1998 14130,97 5829,80 8219,80 49,41 31,96 41,26 58,17 0,35 0,23
1999 14527,74 5845,25 8608,83 48,36 25,30 40,24 59,26 0,33 0,17
2000 14335,63 6297,30 7968,31 51,37 18,65 43,93 55,58 0,36 0,13
2001 13523,57 6199,69 7250,94 51,87 21,07 45,84 53,62 0,38 0,16
2002 13550,77 6619,40 6854,06 48,98 28,33 48,85 50,58 0,36 0,21
2003 12831,81 6076,54 6685,08 49,66 20,52 47,36 52,10 0,39 0,16
2004 12085,37 5627,53 6392,11 49,19 16,54 46,56 52,89 0,41 0,14
2005 11644,79 5716,31 5864,24 48,36 15,88 49,09 50,36 0,42 0,14
2006 11399,63 5741,13 5583,06 50,60 24,85 50,36 48,98 0,44 0,22
2007 11623,93 5974,27 5564,72 50,71 34,23 51,40 47,87 0,44 0,29
2008 10960,84 5655,10 5211,06 51,05 43,63 51,59 47,54 0,47 0,40
2009 9075,62 5629,97 3342,32 50,19 53,14 62,03 36,83 0,55 0,59
2010 9917,82 5479,39 4322,97 47,45 68,01 55,25 43,59 0,48 0,69
2011 9329,89 5278,13 3934,82 44,93 72,02 56,57 42,17 0,48 0,77
2012 9209,58 5198,16 3881,99 47,93 81,51 56,44 42,15 0,52 0,89
2013 9165,68 5142,51 3885,92 46,24 91,01 56,11 42,40 0,50 0,99
2014 9396,99 5254,03 3991,14 48,26 103,56 55,91 42,47 0,51 1,10
2015 9649,88 5372,61 4119,51 47,60 110,16 55,68 42,69 0,49 1,14
2016 9680,39 5507,77 3999,87 48,40 124,34 56,90 41,32 0,50 1,28
2017 9510,73 5381,19 3987,65 47,57 94,32 56,58 41,93 0,50 0,99
2018 9568,86 5382,91 3987,21 46,91 151,82 56,25 41,67 0,49 1,59
2019 9100,12 5363,88 3538,37 46,05 151,82 58,94 38,88 0,51 1,67
Slika KM25-2: Trendi in struktura odvzema fosforja s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992–2019
Prikaži podatke
Skupni odvzem P [t P] Trajni travniki [t P] Žita [t P] Zelena krma z njiv [t P] Korenovke in gomoljnice [t P] Sadje [t P] Industrijske rastline [t P] Zelenjadnice [t P] Stročnice [t P] Trajni travniki [%] Žita [%] Zelena krma z njiv [%] Korenovke in gomoljnice [%] Sadje [%] Industrijske rastline [%] Zelenjadnice [%] Stročnice [%]
1992 4680,49 2748,49 1131,92 444,54 233,73 40,19 56,74 22,35 2,52 58,72 24,18 9,50 4,99 0,86 1,21 0,48 0,05
1993 4845,59 2575,64 1299,28 577,63 271,90 43,03 50,89 24,33 2,86 53,15 26,81 11,92 5,61 0,89 1,05 0,50 0,06
1994 8170,58 5018,04 1631,95 956,35 416,64 48,04 69,62 22,71 7,22 61,42 19,97 11,70 5,10 0,59 0,85 0,28 0,09
1995 7701,48 4594,70 1578,83 990,43 429,11 43,19 31,88 25,26 8,08 59,66 20,50 12,86 5,57 0,56 0,41 0,33 0,10
1996 7449,33 4372,03 1510,81 1018,40 431,47 50,11 34,16 26,34 6,01 58,69 20,28 13,67 5,79 0,67 0,46 0,35 0,08
1997 8111,81 4847,77 1685,29 1093,31 383,34 42,67 28,13 25,95 5,35 59,76 20,78 13,48 4,73 0,53 0,35 0,32 0,07
1998 8128,08 4752,71 1727,25 1099,68 441,27 49,19 29,12 24,04 4,83 58,47 21,25 13,53 5,43 0,61 0,36 0,30 0,06
1999 7802,14 4776,79 1483,98 983,92 458,95 41,89 26,09 27,16 3,36 61,22 19,02 12,61 5,88 0,54 0,33 0,35 0,04
2000 6698,44 3929,17 1531,20 768,29 366,06 57,66 19,17 23,91 2,97 58,66 22,86 11,47 5,46 0,86 0,29 0,36 0,04
2001 6545,10 4024,06 1538,03 650,67 239,51 42,74 28,06 18,90 3,14 61,48 23,50 9,94 3,66 0,65 0,43 0,29 0,05
2002 8241,33 5087,98 1894,00 830,78 282,00 54,61 65,72 20,59 5,64 61,74 22,98 10,08 3,42 0,66 0,80 0,25 0,07
2003 5475,63 3190,76 1236,66 697,97 218,68 49,02 59,36 19,60 3,57 58,27 22,58 12,75 3,99 0,90 1,08 0,36 0,07
2004 8312,73 5129,58 1808,36 949,06 263,35 64,27 64,78 24,61 8,72 61,71 21,75 11,42 3,17 0,77 0,78 0,30 0,10
2005 8944,42 5542,97 1787,70 1164,11 279,60 52,06 68,35 25,82 23,81 61,97 19,99 13,01 3,13 0,58 0,76 0,29 0,27
2006 7235,09 4451,81 1530,85 828,35 238,53 51,00 68,17 23,26 43,12 61,53 21,16 11,45 3,30 0,70 0,94 0,32 0,60
2007 7938,95 5071,75 1649,78 895,17 87,37 54,14 136,38 19,40 24,97 63,88 20,78 11,28 1,10 0,68 1,72 0,24 0,31
2008 8256,25 5270,70 1797,80 928,48 68,09 47,92 102,59 23,00 17,67 63,84 21,77 11,25 0,82 0,58 1,24 0,28 0,21
2009 8093,00 5210,32 1652,79 973,26 72,59 50,20 99,90 24,91 9,04 64,38 20,42 12,03 0,90 0,62 1,23 0,31 0,11
2010 8503,20 5495,26 1764,31 954,48 63,61 51,44 147,93 17,82 8,35 64,63 20,75 11,22 0,75 0,60 1,74 0,21 0,10
2011 8050,13 4887,94 1885,13 987,11 59,54 52,63 140,29 23,20 14,28 60,72 23,42 12,26 0,74 0,65 1,74 0,29 0,18
2012 7183,67 4259,94 1787,89 872,36 50,66 36,34 148,58 21,23 6,67 59,30 24,89 12,14 0,71 0,51 2,07 0,30 0,09
2013 6327,95 3912,08 1418,71 746,67 41,82 52,24 130,67 21,66 4,10 61,82 22,42 11,80 0,66 0,83 2,06 0,34 0,06
2014 8760,70 5288,02 2013,19 1142,18 57,59 49,17 177,31 26,34 6,90 60,36 22,98 13,04 0,66 0,56 2,02 0,30 0,08
2015 8714,36 5331,43 1936,34 1207,42 54,18 61,84 85,41 29,43 8,32 61,18 22,22 13,86 0,62 0,71 0,98 0,34 0,10
2016 8915,47 5395,54 1979,61 1261,15 51,09 40,52 141,91 32,92 12,73 60,52 22,20 14,15 0,57 0,45 1,59 0,37 0,14
2017 7079,32 4090,15 1697,26 1036,13 47,89 29,77 136,29 30,12 11,70 57,78 23,97 14,64 0,68 0,42 1,93 0,43 0,17
2018 8685,06 5297,83 1851,54 1256,82 49,10 67,02 120,06 31,32 11,36 61,00 21,32 14,47 0,57 0,77 1,38 0,36 0,13
2019 8785,42 5327,37 1990,87 1207,71 47,98 39,07 121,62 39,33 11,47 60,64 22,66 13,75 0,55 0,44 1,38 0,45 0,13
Slika KM25-3: Bilančni presežek fosforja v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992–2019
Prikaži podatke
Vnos P [t P] Odvzem P [t P] Bilančni presežek [t P] KZU [1000 ha] Bilančni presežek [kg P/ha]
1992 13345,36 4680,49 8664,87 555,87 15,59
1993 13593,50 4845,59 8747,91 552,76 15,83
1994 14288,91 8170,58 6118,32 537,59 11,38
1995 13664,33 7701,48 5962,85 524,97 11,36
1996 13237,03 7449,33 5787,70 513,47 11,27
1997 13511,73 8111,81 5399,93 494,27 10,93
1998 14130,97 8128,08 6002,89 490,92 12,23
1999 14527,74 7802,14 6725,60 498,59 13,49
2000 14335,63 6698,44 7637,19 508,96 15,01
2001 13523,57 6545,10 6978,48 509,62 13,69
2002 13550,77 8241,33 5309,44 505,46 10,50
2003 12831,81 5475,63 7356,18 509,71 14,43
2004 12085,37 8312,73 3772,64 490,52 7,69
2005 11644,79 8944,42 2700,37 508,76 5,31
2006 11399,63 7235,09 4164,54 490,32 8,49
2007 11623,93 7938,95 3684,97 498,47 7,39
2008 10960,84 8256,25 2704,59 492,42 5,49
2009 9075,62 8093,00 982,62 468,50 2,10
2010 9917,82 8503,20 1414,62 482,65 2,93
2011 9329,89 8050,13 1279,77 458,20 2,79
2012 9209,58 7183,67 2025,91 479,65 4,22
2013 9165,68 6327,95 2837,73 478,89 5,93
2014 9396,99 8760,70 636,30 482,22 1,32
2015 9649,88 8714,36 935,51 476,86 1,96
2016 9680,39 8915,47 764,92 477,67 1,60
2017 9510,73 7079,32 2431,41 481,42 5,05
2018 9568,86 8685,06 883,81 477,30 1,85
2019 9100,12 8785,42 314,70 478,30 0,66
Slika KM25-4: Bilančni presežek fosforja v državah članicah Evropske unije (EU-28) v obdobju 2004–2015
Viri:

Eurostat, 2018

Prikaži podatke
2004 [kg P/ha] 2005 [kg P/ha] 2006 [kg P/ha] 2007 [kg P/ha] 2008 [kg P/ha] 2009 [kg P/ha] 2010 [kg P/ha] 2011 [kg P/ha] 2012 [kg P/ha] 2013 [kg P/ha] 2014 [kg P/ha] 2015 [kg P/ha] 2004–2015 [kg P/ha]
Estonija -5 -7 -2 -7 -5 -6 -6 -5 -6 -8 -7 -7 -5,92
Bolgarija -3 -2 -2 0 -4 -4 -5 -6 -4 -9 -6 -6 -4,25
Slovaška -5 -3 -2 -1 -5 -5 -3 -6 -3 -4 -8 -5 -4,17
Madžarska -2 -2 -1 3 -4 -3 -2 -3 0 -1 -2 -1 -1,50
Nemčija -1 0 1 0 -1 -5 -1 0 -3 -1 -4 -2 -1,42
Češka 0 0 1 2 0 -5 -2 -3 -1 -3 -4 -1 -1,33
Italija 0 0 3 2 -3 0 -1 -3 -2 -2 -1 -1 -0,67
Romunija -2 1 0 4 1 1 -1 -3 1 -2 -2 -1 -0,25
Švedska 1 2 2 1 2 -2 0 0 0 1 0 0 0,58
Avstrija 0 1 2 3 -2 0 1 0 2 4 2 2 1,25
Latvija 1 2 2 2 1 1 2 2 1 3 2 2 1,75
Grčija 4 3 4 4 2 3 2 -1 -1 2 0 0 1,83
Evropska unija 3 4 4 4 2 0 2 1 2 2 1 1 2,17
Francija 5 5 4 4 4 -2 1 2 1 2 1 0 2,25
Irska 8 7 6 5 1 0 2 1 2 4 4 5 3,75
Španija 5 6 4 5 1 3 3 2 5 3 4 4 3,75
Slovenija 8 5 8 7 5 2 3 3 4 6 1 2 4,50
Poljska 3 5 10 7 8 4 5 6 3 3 0 2 4,67
Luksemburg 6 7 5 6 4 4 4 5 4 4 4 4 4,75
Finska 7 6 7 5 5 2 5 4 4 4 4 4 4,75
Litva 10 13 9 4 6 -1 6 5 7 2 1 1 5,25
Portugalska 13 11 6 9 4 4 6 4 5 4 5 5 6,33
Belgija 11 11 10 9 4 2 5 5 6 6 5 5 6,58
Združeno kraljestvo 9 9 8 8 6 4 6 6 6 7 5 5 6,58
Hrvaška 11 12 18 12 9 1 7 6 7 3 6 4 8
Nizozemska 13 16 17 12 8 6 12 6 3 5 1 3 8,50
Danska 13 11 12 12 7 7 8 7 7 8 7 7 8,83
Ciper 29 28 28 31 33 29 31 32 30 29 32 32 30,33
Malta 57 45 46 49 43 36 33 26 27 30 30 30 37,67

Cilji

  • Izboljšana kakovost tal
  • Za vse površinske vode doseženo dobro kemijsko in ekološko stanje
  • Za vse podzemne vode doseženo dobro kemijsko in količinsko stanje
  • Zmanjšanje negativnih vplivov kmetovanja na vode, tla in zrak
  • Ohranitev proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč

 

V strukturi vnosa fosforja (P) na kmetijska zemljišča v zadnjih petih letih (2015–2019) prevladujejo živinska gnojila (57 %), sledijo mineralna gnojila (41 %), druga organska gnojila (1,3 %) ter seme in sadilni material (0,5 %). Največ P odvzamemo s kmetijskih zemljišč s krmo s trajnega travinja (60 %), sledi odvzem z žiti (22 %) in zeleno krmo z njiv (14 %). Analiza trenda kaže, da se je v obdobju 1992–2019 skupni vnos P na kmetijska zemljišča zmanjšal od 14.669 ton na 8.607 ton letno, oziroma za 41 %. Zmanjšal se je tako vnos P z mineralnimi (–62 %) kot z živinskimi gnojili (–15 %). Odvzem P s kmetijskimi pridelki se je v obravnavanem obdobju povečeval. Analiza trenda kaže povečanje od 6.707 na 8.553 t letno, oziroma za 28 %.

Bilančni presežek P kaže jasen trend zmanjševanja. Za obdobje do leta 2005 so bili značilni presežki med 10 in 15 kg na ha, po letu 2005 pa so večinoma manjši od 5 kg na ha. Analiza trenda kaže, da se je bilančni presežek P v obdobju 1992–2019 zmanjšal za 97 % (od 15,2 na 0,5 kg na ha), pomeni za približno 0,5 kg na ha letno. Za bilančni presežek P so značilna precejšnja nihanja med leti. Velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, ki pogojujejo rast kmetijskih rastlin pridelave in s tem odvzem P s kmetijskih zemljišč.

V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na ha) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na ha), s tem, da so se države med seboj precej razlikovale. Tako so imele npr. Hrvaška, Nizozemska in Danska v tem obdobju bilančne presežke med 8 in 9 kg P na ha, Estonija, Bolgarija in Slovaška pa primanjkljaje med 4 in 6 kg na ha.

Rezultate o bilančnih presežkih P je treba interpretirati v povezavi s podatki o založenosti tal s tem elementom. Potencialno tveganje za onesnaženje voda predstavljajo prevelike zaloge P v tleh in s tem tudi v talni raztopini. Rezultati analiz tal kažejo, da imamo v Sloveniji več težav s pomanjkanjem fosforja v tleh kot pa s presežki. V povprečju 79 % travniških in 44 % njivskih tal ne dosega optimalne založenosti s fosforjem, optimalna založenost pa je presežena na 9 % travniških in 26 % njivskih tal (Babnik in sod., 2011). Ugodno je, da je za živinorejske kmetije, ki razpolagajo z velikimi količinami P v živinskih gnojilih, značilen tudi velik odvzem P s pridelki kmetijskih rastlin (samo s krmo s trajnega travinja in z zeleno krmo z njiv 73 % vsega odvzema). Glede na stanje nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno. Podatki Babnika in sod. (2011) pa kažejo, da se s presežki/primanjkljaji P lahko soočajo na posameznih kmetijah.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30) in Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatek o bilančnem presežku P je bil izračunan po načelih OECD-EUROSTAT metodologije (EUROPEAN COMMISSION, EUROSTAT, 2013), kot razlika med vnosom P na kmetijska tla in odvzemom P s kmetijskimi pridelki. Pri tem so bili uporabljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijske zemlje v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu rejnih živali in obsegu prireje mleka ter podatki Agencije Republike Slovenije za okolje o uporabi blat čistilnih naprav, digestatov in kompostov v kmetijstvu. Koeficienti izločanja P pri različnih vrstah in kategorijah rejnih živali so bili določeni na podlagi značilnosti reje v Sloveniji. Pri določitvi vsebnosti fosforja v pridelkih smo upoštevali rezultate analiz krme iz slovenskih laboratorijev, nacionalne krmne tabele, slovenske prehranske tabele ter nekatere druge domače in tuje literaturne vire. Podatki o vnosu, odvzemu in bilančnem presežku P so prikazani v tonah, pa tudi v kilogramih P na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Pri tem izpostavljamo, da gre za t oz. kg P in ne P2O5. Izračuni so bili opravljeni na letni ravni za obdobje 1992–2019. Podrobne informacije o metodiki so na voljo pri avtorjih izračuna na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Izvorna baza podatkov
Kmetijski inštitut Slovenije
Skrbnik podatkov

Kmetijski inštitut Slovenije, Janez Sušin

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1992–2019
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: Bilančni presežek P je izračunan na podlagi uradne mednarodno priznane metodike ob upoštevanju lokalnih informacij in strokovnih ocen. Gre za uradne podatke, ki jih poročata tudi SURS in EUROSTAT. Podatki so obremenjeni z določeno negotovostjo, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen o porabi mineralnih gnojil in obsegu kmetijske pridelave ter nezanesljivosti strokovnih ocen. Metodologija izračuna ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilančnega presežka P, zato je državam prepuščeno, da se oprejo na lastne strokovne ocene. Kljub temu menimo, da ocene relativno dovolj dobro odsevajo dejansko stanje.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o nacionalnem bilančnem presežku P so zanesljivi. Izračunavajo se vsako leto. Ob morebitnih popravkih metodike se podatki popravijo za celotno časovno vrsto (od leta 1992), kar zagotavlja primerljivost med leti. Ocenjujemo, da je zanesljivost kazalca povezana predvsem z ocenami pridelkov kmetijskih rastlin, ki jih je zelo težko oceniti.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
  • Relevantnost: 1
  • Točnost: 2
  • Časovna primerljivost: 1
  • Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Na spletni strani EUROSTAT so navedeni podatki o bilančnem presežku P za 28 držav članic Evropske unije (EU-28). Podatki so prikazani v kilogramih P na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Podatki za evropske države so na voljo z zamikom. V času osvežitve kazalca (25.1.2021) na spletni strani še ni bilo popolnih podatkov za leta 2016, 2017 in 2018.

Izvorna baza podatkov: Podatki o bilančnem presežku fosforja za države članice Evropske unije (EU-28) za obdobje 2004–2015 so povzeti iz spletne strani EUROSTAT.

Skrbnik podatkov: EUROSTAT

Datum zajema podatkov za kazalec: 7. 9. 2018

Podatki za obdobje: 2004–2015

Geografska pokritost: Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija,  Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

Information about the quality for country comperison

  • Prednosti in slabosti kazalca: Bilančni presežki P so izračunani po enotni OECD-EUROSTAT metodologiji, ki na splošno zagotavlja primerljivost med državami. Metodologija izračuna pa ne predpisuje enotnih koeficientov, zaradi česar so  izračuni odvisni tudi od strokovnih odločitev pripravljavcev ocen. Primerjava med posameznimi članicami EU zaradi tega ni popolnoma zanesljiva.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Za zanesljivost podatkov skrbijo sistemi kakovosti nacionalnih statističnih uradov držav članic Evropske unije (EU-28) in EUROSTAT-a. Zanesljivost podatkov je primerljiva z zanesljivostjo podatkov za Slovenijo.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
  • Relevantnost: 1
  • Točnost: 2
  • Časovna primerljivost: 1
  • Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Babnik, D., Sušin, J., Jeretina, J., Verbič, J. Gospodarjenje s fosforjem in kalijem na govedorejskih kmetijah. V: Čeh, T. in sod. (ur.), Zbornik predavanj 20. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali "Zadravčevi-Erjavčevi dnevi", Radenci, 10. in 11. november 2011. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, 2011, s. 140-154.

EUROPEAN COMMISSION, EUROSTAT. 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland

Datum zadnje osvežitve
25.01.2021
Avtor(ji)

Jože Verbič in Janez Sušin; Kmetijski inštitut Slovenije