Kazalec Zmanjšanje izpustov CO₂ z ukrepi v javnem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO₂ v javnem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj), in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije. Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO₂ omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO₂.

Nepovratna sredstva za zmanjševanje rabe energije v javnem sektorju so na razpolago od leta 2010 naprej, pri čemer so bili prvi projekti končani leta 2012. Število programov, v okviru katerih se v javnem sektorju izvajajo ukrepi URE in izrabe OVE, se po letih spreminja.

Leta 2019 so se izvajale naložbe energetske prenove stavb javnega sektorja iz sredstev Kohezijskega sklada, in sicer stavb v lasti in rabi občin in stavb širšega javnega sektorja ter stavb v okviru pilotnih projektov energetske prenove. Javnemu sektorju so bile namenjene tudi nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Pridobiti jih je bilo mogoče za nove naložbe izrabe OVE in večje energijske učinkovitosti stavb v lasti javnega sektorja ter nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena v občinah. Ukrepi URE in izrabe OVE v javnem sektorju so se izvajali tudi v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi izvajanja teh ukrepov je bilo leta 2019 doseženo zmanjšanje rabe energije za 42 GWh, izpustov CO₂ pa za 11 kt^*2. V primerjavi z letom prej je bil prihranek energije večji za 10 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa je ostalo na podobni ravni. Doseženi učinki so bili za dobro desetino nižji od tistih iz leta 2013, ko so bili učinki projektov, doseženi s projekti v okviru prejšnje finančne perspektive, največji. Kumulativno je bilo do konca leta 2019 doseženo zmanjšanje rabe energije za 202 GWh, zmanjšanje izpustov CO₂ pa za 50 kt CO₂. Zaostanek za indikativnima letnima ciljnima vrednostima se je v primerjavi z letom 2018 še nekoliko zmanjšal, in sicer je znašal 26 oz. 11 %, leto prej pa 32 oz. 20 %.

Po podatkih projektne pisarne za energetsko prenovo javnih stavb je prihranek končne energije iz trenutno potrjenih operacij do konca leta 2020 ocenjen na skupno 43 GWh, do konca leta 2022 pa zaenkrat na skupno 57 GWh letno, kar naj bi pomenilo, da izvajanje energetske prenove javnih stavb poteka skladno s cilji, zastavljenimi v OP EKP. Ti podatki seveda še niso dokončni, saj so razpisi in povabila za dodelitev nepovratnih sredstev še odprti. Zaradi sofinanciranja izdelave tehnične in ekonomske dokumentacije za projekte energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER), se je zanimanje za ta sredstva ponovno tudi nekoliko povečalo. Na podlagi prijav do sredine leta 2021 je bilo za upravičene tako skupaj izbranih 22 projektov, od tega 1 v ožjem javnem sektorju, 7 v širšem javnem sektorju in preostalih 14 v občinah.

Kljub vsemu pa to ne bo zadostovalo za doseganje ciljev iz OP TGP. Po prvih podatkih za leto 2020^*3, bo tega leta kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 217 GWh, zmanjšanje izpustov CO₂ pa za 54 kt, s čimer se bo zaostanek za indikativnima letnima ciljnima vrednostima ponovno nekoliko povečal, in sicer na 30 oz. 16 %. Ciljni vrednosti za leto 2020 tako ne bosta doseženi. Tako zaradi doseganja cilja iz OP EKP, kot tudi zaradi doseganja ciljev na področjih energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov CO₂ do leta 2030, pa tudi prehoda v podnebno nevtralno družbo do leta 2050, pa je pri energetski prenovi javnih stavb kljub vsemu tudi v prihodnje treba zagotavljati ustrezno intenzivnost vlaganj. Obenem je potrebno za zagotavljanje ustrezne kakovosti izvedenih projektov in spodbujanje zelene gospodarske rasti poskrbeti tudi za čim bolj enakomerno in predvidljivo dinamiko spodbujanja naložb. Za maksimiranje dolgoročnih koristi v smislu ustvarjanja delovnih mest, stabilnih prilivov v proračun javnega sektorja in prispevka k rasti gospodarstva je namreč pomembno tudi, da se naložbe izvajajo čim bolj enakomerno, brez koncentracije naložbene dejavnosti v posameznih letih oziroma krajših obdobjih in upada dejavnosti v drugih obdobjih. Glede na izkušnje iz te in prejšnje finančne perspektive (OP EKP in OP ROPI), je potrebno za spodbujanje naložb energetske prenove javnih stavb tudi v prihodnje zagotoviti sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi, obseg del obstoječe projektne pisarne pa nadgraditi z nalogami sistemskega pospeševalca projektov energetske prenove javnih stavb in jo temu primerno kadrovsko okrepiti

Opombi:

^*2   Za projekte, ki so nepovratna sredstva prejeli iz Kohezijskega sklada in Eko sklada, ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpustov CO₂, zato so v izračun vključeni skupni podatki. Izračunana vrednost obeh kazalcev je tako lahko nekoliko precenjena.

^*3   Podatki o učinkih sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, ti so leta 2019 predstavljali skoraj 60 % vseh prihrankov v javnem sektorju, v času priprave poročila še niso bili na razpolago.