Kazalec specifične emisije toplogrednih plinov (TGP) v stanovanjskem sektorju opisuje gibanje emisij TGP zaradi rabe goriv v gospodinjstvih v odvisnosti od površine stanovanj. Nižje specifične emisije TGP so pri tem lahko posledica tako nižjih emisij TGP v stanovanjskem sektorju zaradi izvajanja ukrepov URE in OVE, kot tudi večje skupne površine stanovanj.

Specifične emisije TGP v stanovanjskem sektorju so se leta 2017 glede na leto prej zmanjšale za 3 % in so znašale 9,9 kg CO₂ ekv/m², kar je bilo 8 % pod indikativno letno ciljno vrednostjo^*1. Da bi lahko leta 2020 dosegli cilj 8,8 kg CO₂ ekv/m², bo treba specifične emisije TGP v obdobju 2018−2020 letno zmanjševati za 0,4 kg CO₂ ekv/m², kar je nekoliko več od zmanjšanja, doseženega v zadnjem letu. Ob trendu zmanjševanja iz leta 2017 bi leta 2020 za ciljem sicer zaostajali le za slaba 2 %.

Kazalec, njegova vrednost se je leta 2017 zmanjšala predvsem zaradi zmanjšanja emisij TGP za skoraj 3 % glede na leto prej, zaenkrat tako še vedno sledi cilju, vendar pa bo za doseganje cilja za leto 2020 potrebna ustrezna intenzivnost izvajanja načrtovanih ukrepov URE in izrabe OVE v gospodinjstvih. Delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v gospodinjstvih oz. stanovanjskem sektorju, ki tudi prispeva k zmanjševanju emisij TGP in se je v obdobju 2010−2017 povečal s 55,4 na 66,5 %, se je leta 2017 glede na leto prej sicer zmanjšal za 0,6 odstotne točke.

Opomba:

^*1   Za izračun specifičnih emisij za leto 2017 je bil za emisije TGP iz rabe goriv v stanovanjskem sektorju uporabljen preliminarni podatek, ki je bil objavljen januarja 2019.