Delež osutosti in poškodovanosti gozdov v Sloveniji je bil do leta 2020 razmeroma stabilen, z rahlim negativnim trendom. Po letu 2020 pa je sledilo poslabšanje stanja osutosti dreves.
V letih 2014 in 2015 opažamo povišano osutost dreves predvsem zaradi žledoloma in vetrolomov, nato pa je sledilo umirjanje trenda tako pri iglavcih kot pri listavcih do vključno leta 2020. Po letu 2020 pa je bilo zaznano poslabšanje stanja tako pri iglavcih kot pri listavcih. To bi lahko pripisali vplivom podnebnih sprememb, gradacijam podlubnikov in predvsem pri listavcih vplivu sekundarnih poškodb po žledu 2014 ter poletni suši v letu 2022. Od leta 2020 je povprečna osutost iglavcev nižja od povprečne osutosti listavcev.
V splošnem je povprečna osutost v slovenskih gozdovih 31,6 % (leto 2022) in je še vedno višja kot je povprečje ostalih Evropskih držav v katerih se je ocenjevalo osutost dreves, kjer je v letu 2021 znašala 23,5 %. Trend povečevanja osutosti dreves je sicer opažen tudi na evropski ravni.
Med najbolj poškodovanimi drevesnimi vrstami so črni bor, domači kostanj, hrasti (predvsem dob), bukev, in smreka. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen predvsem kombinacija posledic nepredvidenih vremenskih pogojev med leti in drugih biotskih ter abiotskih stresnih dejavnikov.
Osnovni kazalec za ocenjevanje življenjske moči dreves oziroma njene vitalnosti (posledično tudi sestojev in gozdov) je osutost drevesnih krošenj.
Kazalec prikazuje okularno ocenjen delež manjkajočih asimilacijskih organov (listov, iglic) izbranega drevesa v primerjavi z normalno olistanim primerkom iste vrste, istega socialnega položaja in na enakem rastišču. Za poškodovano se šteje tisto drevo, katerega osutost drevesne krošnje je višja od 25 % (manjka ji torej vsaj četrtina listnega aparata). Kazalec se ocenjuje na 5 % natančno.
Gozdarski inštitut Slovenije, 2023
iglavci [%] | listavci [%] | skupaj [%] | |
---|---|---|---|
1991 | 22,14 | 12,95 | 16,56 |
1993 | 22,46 | 15,68 | 19,59 |
1994 | 18,53 | 16,30 | 18,29 |
1995 | 26,86 | 18,07 | 21,42 |
1996 | 22,80 | 15,95 | 18,69 |
1997 | 24,69 | 20,49 | 22,21 |
1998 | 27,37 | 20,49 | 23,49 |
1999 | 28,65 | 21,87 | 25,62 |
2000 | 24,32 | 18,15 | 20,56 |
2001 | 25,90 | 21,46 | 24,62 |
2002 | 26,11 | 20,78 | 24,16 |
2003 | 25,13 | 20,75 | 23,56 |
2004 | 24,98 | 20,93 | 23,27 |
2005 | 24,99 | 22,21 | 23,47 |
2006 | 24,60 | 22,60 | 23,30 |
2007 | 24,56 | 25,87 | 25,37 |
2008 | 26,02 | 25,42 | 25,65 |
2009 | 26,36 | 25,86 | 26,05 |
2010 | 25,13 | 24,48 | 24,71 |
2011 | 25,95 | 23,81 | 25,45 |
2012 | 25,78 | 23,36 | 24,91 |
2013 | 26,14 | 24,46 | 25,87 |
2014 | 27,72 | 27,14 | 28,21 |
2015 | 29,69 | 26,30 | 28,08 |
2016 | 28,52 | 25,71 | 26,70 |
2017 | 28,60 | 26,86 | 27,46 |
2018 | 27,73 | 27,20 | 27,38 |
2019 | 28,68 | 27,61 | 27,97 |
2020 | 26,73 | 28,35 | 27,82 |
2021 | 29,41 | 31,31 | 30,69 |
2022 | 30,13 | 32,30 | 31,59 |
Gozdarski inštitut Slovenije, 2023
iglavci [%] | listavci [%] | skupaj [%] | |
---|---|---|---|
1991 | 26,40 | 9,35 | 15,57 |
1993 | 25,28 | 12,45 | 18,87 |
1994 | 16,35 | 13,00 | 15,69 |
1995 | 37,75 | 17,63 | 24,71 |
1996 | 27,52 | 12,62 | 18,94 |
1997 | 31,06 | 20,34 | 27,03 |
1998 | 38,87 | 21,72 | 28,81 |
1999 | 41,97 | 22,77 | 30,62 |
2000 | 30,32 | 16,86 | 22,28 |
2001 | 36,11 | 24,53 | 30,41 |
2002 | 41,49 | 24,36 | 30,85 |
2003 | 36,73 | 23,76 | 29,27 |
2004 | 40,51 | 23,67 | 29,27 |
2005 | 35,08 | 28,49 | 30,59 |
2006 | 32,20 | 27,80 | 29,40 |
2007 | 36,60 | 35,70 | 35,70 |
2008 | 40,74 | 34,56 | 36,90 |
2009 | 39,07 | 32,78 | 35,42 |
2010 | 42,79 | 23,23 | 31,72 |
2011 | 37,87 | 27,62 | 31,40 |
2012 | 37,03 | 23,01 | 29,04 |
2013 | 34,31 | 28,47 | 30,87 |
2014 | 39,95 | 34,90 | 38,29 |
2015 | 44,33 | 32,75 | 37,81 |
2016 | 41,89 | 31,31 | 33,81 |
2017 | 40,60 | 35,12 | 37,03 |
2018 | 40,33 | 33,86 | 36,08 |
2019 | 42,70 | 35,14 | 37,69 |
2020 | 41,11 | 36,61 | 38,07 |
2021 | 44,09 | 41,33 | 42,23 |
2022 | 48,55 | 43,96 | 45,45 |
Gozdarski inštitut Slovenije, 2023
osutost manj kot 10 % [% drevja] | osutost od 11 do 25 % [% drevja] | osutost več kot 25 % [% drevja] | |
---|---|---|---|
skupaj | 12,41 | 42,14 | 45,46 |
listavci | 8,99 | 47,05 | 43,96 |
iglavci | 19,48 | 31,98 | 48,55 |
Proces poškodovanosti gozdov pomeni pojemanje vitalnosti oziroma rastne moči gozdnega ekosistema zaradi različnih, za drevo stresnih dejavnikov in kombinacije le teh. Pri kazalcu poškodovanosti gozdov je torej potrebno upoštevati, da na osutost dreves poleg antropogene onesnaženosti zraka vplivajo tudi številne druge vrste stresa. Povzročitelje stresa v grobem delimo na abiotske, kot so visoka sončna radiacija, suša, veter, toča, pomanjkanje hranil itd. in biotske, kamor uvrščamo medvrstno in znotrajvrstno tekmovalnost, napade mikroorganizmov ter drugih škodljivcev in že omenjene antropogene povzročitelje stresa (onesnaževala zraka npr. ozon, agrokemikalije, gospodarjenje z gozdovi itd.).
Slika 1: Ostanek včasih sklenjenega sestoja, ki so ga prizadeli podlubniki. Drevesa, ki so ostala so poškodovana, imajo manjšo in precej osuto krošnjo.
Časovna vrsta osutosti dreves za celotno obdobje kaže, da se je v obdobju 1991-2000 le ta povečevala, od leta 2000 naprej pa je bilo kljub rahlemu negativnem trendu še vedno razmeroma stabilno. Večje poslabšanje stanja smo zaznali po letu 2020. Na podlagi porasta vrednosti kazalca osutosti po letih 2007 in 2014 ter 2020, bi lahko govorili o trendu slabšanja stanja, ki ga bo potrdilo oziroma ovrglo stanje v prihodnjih letih.
Od leta 2010 se je indeks poškodovanosti oz. delež dreves, ki imajo osutost višjo od 25 % zvišal (Slika GZ01-2). V letu 2010 je bilo več kot 25 % osutih 31,3 % dreves, v letu 2020 jih je bilo 38,1 %, v letu 2022 pa že 45,5 %. Indeks osutosti nad 25% kaže na to, da je drevo izgubilo vsaj četrtino svojega listnega aparata kar je za spremljanje stanja gozdov pomembno. Precejšnji delež dreves tega manjka nikoli več ne zmore nadomestiti. Ta manjko torej lahko na dolgi rok vodi v propad drevesa. Indeks osutosti pri listavcih je bil v letu 2022 za 4,6 % nižji kot pa indeks osutosti pri iglavcih.
Na začetku obdobja 2015-2020 opažamo visok dvig osutosti dreves, nato pa umirjanje negativnega trenda poslabševanja stanja - povečevanja osutosti tako pri iglavcih kot pri listavcih. Od leta 2020 do 2022 se je povprečna osutost precej povečala (za 3,8 %).
Povprečna osutost iglavcev je dosegla rekordno vrednost leta 2015 (29,7 %), nato je leta 2016 padla (28,5%) in od leta 2020 potem ponovno naraščala na novo rekordno vrednost 30,1 % v letu 2022 (Slika GZ01-1). Visoko osutost listavcev in iglavcev leta 2015 lahko pripišemo posledicam žledoloma v letu 2014, ki je bolj prizadel listavce. Predvidevamo, da so bili glavni razlogi poslabšanja osutosti iglavcev številne gradacije podlubnikov in sprememb v temperaturnem in padavinskem režimu, ki je predvsem prizadel iglavce, ki rastejo izven svojega naravnega areala.
Do leta 2020 je stanje kazalo na nadaljevanje oz. stagnacijo počasne obnove po žledu 2014 (tako pri iglavcih kot pri listavcih). Stanje pri iglavcih je bilo nejasno zaradi gradacij podlubnikov, ki so posledica podrtega drevja in lesne biomase iglavcev v gozdovih. Stanje pri listavcih je bilo tudi nestabilno, saj se je tudi začetna moč obnove krošenj (adventivni poganjki) ustavila. Po letu 2020 pa je bilo zaznano poslabšanje stanja tako pri iglavcih kot pri listavcih. To bi lahko pripisali vplivom podnebnih sprememb, gradacijam podlubnikov in predvsem pri listavcih vplivu sekundarnih poškodb po žledu 2014 ter poletni suši v letu 2022. V določenih predelih Slovenije se je zaradi poškodb, odmiranja in sečnje iglavcev občutno zvišal delež listavcev na ploskvah. V zadnjih letih opažamo tudi slabšanje stanja osutosti pri bukvi. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Razlogi so za sedaj še neznani.
Pri iglavcih postajajo problematična predvsem nižje ležeča območja, ki so zaradi toplejše klime za smreko manj primerna. V prihodnje lahko v luči klimatskih sprememb pričakujemo še slabše pogoje za uspevanje smreke na teh lokacijah in s tem slabše stanje osutosti gozdov. Povprečna osutost je bila pri iglavcih do vključno 2019 nekoliko višja kot pri listavcih, od vključno leta 2020 pa je višja pri listavcih. Trend povečevanja osutosti iglavcev je opažen tudi na evropski ravni (ICP Forests).
V letu 2022 je bilo zdravstveno stanje ocenjeno na 1056 drevesih po Sloveniji. Od tega je bilo 344 iglavcev in 712 listavcev. Povprečna osutost vseh dreves je znašala 31,6 % in se je v 20 letih zvišala za 7,4 %. Povprečna osutost iglavcev je znašala 30,1 % in listavcev 32,3 %. Če rezultate primerjamo z letom 2013 – pred žledom - opazimo, da se je povprečna osutost iglavcev zvišala za 4,0 % in povprečna osutost listavcev za 7,8 %.
Zaradi posledic žleda in kasnejših poškodb biotskih dejavnikov ima trenutno Slovenija z vidika kazalnika povprečne osutosti manj vitalne gozdove (povprečna osutost v letu 2022 je bila 31,6%) kot ostale Evropske države v katerih se je ocenjevalo osutost dreves (povprečna osutost v letu 2021 je 23,5 %) (ICP Forests).
Med posameznimi drevesnimi vrstami so najbolj poškodovani črni bor, domači kostanj, hrasti (dob in graden), bukev in smreka. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje v bližnjih srednjeevropskih državah, kjer se najvišja poškodovanost pri hrastu dobu in hrastu gradnu (ICP Forests). Ocenjujemo, da je eden od pomembnejših vplivov nižanje ravni podtalnice in onesnaženost le te. Jesen in domači kostanj sta v zadnjih letih močno prizadeta s strani bolezni (jesenov ožig in kostanjev rak), medtem ko smreko ogrožajo podlubniki in abiotski dejavniki (vetrolom, snegolom). Na splošno pa so najpogostejši povzročitelji osutosti drevesnih krošenj abiotski dejavniki (veter, žled, gospodarjenje z gozdovi...) in bolezni oz. stanja, ki jih povzročijo glive.
Slika 2: Prikaz različno osutih krošenj bukve, ki je najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji. Krošnje so si med seboj različne po velikosti listov, polnosti krošnje in sami količini živih vej. V času vegetacijske sezone se kazalnik ocenjuje za vsa vzorčna drevesa v Sloveniji – kar 1056 jih je. Kazalnik je bil na nacionalni ravni prvič uporabljen že leta 1985 in s tem predstavlja pomemben vpogled v zdravstveno stanje dreves za zadnjih 35 let!
Raziskovalcem in popisovalcem na terenu delež osutosti nad 25% že nakazuje pomembno pomanjkanje listnega aparata, ki ga drevo ne more nadomestiti v kratkem času, če sploh. Pri iglavcih je težava osutosti še toliko večja, saj iglic ne nadomeščajo vsako leto. Pri teh drevesih je treba pazljivo določiti primaren vzrok osutosti oz. poškodb drevesa, ki nam lahko pomagajo iskati vzroke/rešitve za trende (npr. pojav gliv, bolezni, škodljivcev). Pri iglavcih je delež dreves z več kot 25 % osutosti višji (48,6%), kot pri listavcih (44,0 %). Imajo pa listavci precej večji delež osutosti od 11 do 25% kot iglavci, kar so običajno poškodbe, ki jih na listih povzročijo biotski in abiotski dejavniki v tekočem letu.
Slika 3: Pogled na krošnje dreves iz zraka v jesenskem času preden so odpadli listi in iglice (pri macesnu).
Cilji in pravne podlage: Cilja sta povzeta iz Resolucije o nacionalnem gozdnem programu (Ur. l. RS, št. 111/07).
V Sloveniji spremljamo stanje gozdnih ekosistemov od leta 1986 v skladu z mednarodnim programom ICP Forests, v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (CLRTAP), v obdobju 1986–2003 v skladu z evropsko zakonodajo (EEC, št. 3528/86 in 2158/92), po l. 2003 pa v okviru Forest Focus (EU, Regulation EC, št. 2152/2003; 2003-2006).
Nacionalna podlaga spremljanja stanja gozdov sta Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/1993) in Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. l. RS, št. 114/2009) in Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu - ReNGP (Ur. l. RS, št. 111/07).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Statistični koncept popisa temelji na slučajnostnem sistematičnem vzorčenju v grozdih (cluster sampling), kjer vsak grozd sestoji iz štirih ploskev po šest dreves. Drevesa ostajajo v vzorcu, dokler ne odmrejo ali pa so posekana. V tem primeru se jih nadomesti z novimi. Postopek ocenjevanja osutosti poteka tako v dveh delovnih fazah. V prvi se v skladu s protokolom statističnega izbora določi vzorčna drevesa, v drugi pa se vsakemu izbranemu drevesu oceni osutost.
Podatki se zbirajo vsako leto na mreži 16 x 16 km. Snemanja na 44 ploskvah potekajo v Sloveniji že od leta 1985.
V letu 2019 se je v 27 evropskih državah na 5798 ploskvah ocenilo 103797 dreves!
Popis poškodovanosti gozdov in osutosti dreves se s podatki vključuje v vseevropsko mrežo in poteka v okviru programa ICP-Forests (Mednarodni program sodelovanja za oceno in sledenje učinkov onesnaženega zraka na gozdove). Vsako drugo leto se izvede vseevropska kalibracija terenskih popisovalcev (International Photo-Intercalibration Course) na primeru 200 fotografij dreves, pri kateri slovenski dve ekipi dosegata odlične rezultate. Metodologija je pri vseh sodelujočih državah enotna in s tem med seboj primerljiva.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Izvirni podatki – individualne vrednosti so preračunani na vzorčne enote in na obračunsko enoto (= Slovenija).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Gibanje povprečne osutosti krošenj dreves
|
%
|
Gozdarski inštitut Slovenije |
1991-2020 |
v mesecu januarju za preteklo leto
|
letno
|
12. 5. 2021 |
Da (International Photo-Intercalibration Course 2019 ) |
Gibanje deležev poškodovanih dreves z osutostjo nad 25 % (indeks osutosti dreves)
|
Da
|
||||||
Delež drevja v posameznih razredih osutosti leta 2020
|
% drevja |
2020 |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni