[KM01] Poraba sredstev za varstvo rastlin
Ključno sporočilo
Poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) se v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih skoraj prepolovila, iz 2.031 ton v letu 1992 na 1.134 ton v letu 2010. Kljub občutnemu zmanjšanju uporabe FFS pa je le-ta še vedno večja kot v večini drugih držav EU. Fungicidi predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih FFS v Sloveniji, pri čemer se je tudi njihova uporaba v zadnjih letih precej zmanjšala. V letu 2010 je skupna poraba FFS znašala 5,7 kg na hektar, kar je najmanj v celotnem obdobju spremljanja porabe FFS.
Definicija
Kazalec prikazuje prodajo aktivnih snovi, ki sestavljajo fitofarmacevtska sredstva (FFS) ter porabo FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi).
FFS so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. Aktivne snovi imajo splošni ali posebni učinek na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.
Kazalec je v sedanji obliki zaradi nezanesljivih podatkov treba upoštevati samo kot začasen in ga bo treba v prihodnje izpopolniti, predvsem z zanesljivejšimi podatki o dejanskih površinah obdelovalnih zemljišč in s podatki o uporabi FFS na teh zemljiščih. Statistični urad Republike Slovenije pri tem upošteva le kmetijska zemljišča v okviru kmetijskih gospodarstev, prodaja pa zajema tudi FFS, ki so porabljena izven teh gospodarstev. Ta kategorija zemljišč predstavlja v Sloveniji po različnih ocenah tudi več kakor 50.000 ha. Predvsem gre za trajne nasade, vrtove in nekatera druga nekmetijska zemljišča, kjer se izvajajo ukrepi varstva rastlin ob uporabi FFS.
Grafi
Statistični urad Republike Slovenije, 2011; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2011.
| 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Fungicidi | t | 916 | 917 | 731 | 693 | 656 | 694 | 839 | 886 | 842.6 | 932.7 |
| Herbicidi | t | 655 | 576 | 526 | 418 | 425 | 478 | 428 | 432 | 408.5 | 365.9 |
| Insekticidi | t | 353 | 324 | 296 | 260 | 243 | 180 | 154 | 192 | 98 | 80.9 |
| Druga sredstva | t | 107 | 109 | 119 | 124 | 117 | 100 | 105 | 92 | 119 | 18.8 |
| Skupaj | t | 2031 | 1962 | 1672 | 1495 | 1444 | 1452 | 1526 | 1602 | 1468.1 | 1398.3 |
| 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | |||
| Fungicidi | t | 936.7 | 844.1 | 1114.5 | 968 | 817 | 689 | 847 | 794 | 789 | |
| Herbicidi | t | 385 | 400.5 | 291.2 | 320 | 322 | 334 | 296 | 276 | 254 | |
| Insekticidi | t | 109.5 | 122.9 | 99.9 | 97 | 110 | 106 | 42 | 69 | 62 | |
| Druga sredstva | t | 40.8 | 67 | 25.2 | 29 | 32 | 26 | 32 | 23 | 29 | |
| Skupaj | t | 1471.9 | 1434.5 | 1530.7 | 1414 | 1281 | 1155 | 1218 | 1163 | 1134 |
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2011.
| 2010 | ||
|---|---|---|
| fungicidi | kg | 789323 |
| herbicidi | kg | 253778 |
| insekticidi | kg | 61840 |
| druga sredstva | kg | 29429 |
| skupaj | kg | 1134370 |
| fungicidi | % | 69.6 |
| herbicidi | % | 22.4 |
| insekticidi | % | 5.4 |
| druga sredstva | % | 2.6 |
| skupaj | % | 100 |
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2011.
| 2010 | ||
|---|---|---|
| anorganski fungicidi na podlagi bakrovih spojin | kg | 51843 |
| drugi anorganski fungicidi (predvsem na podlagi žvepla) | kg | 405201 |
| fungicidi na podlagi ditiokarbamatov | kg | 154015 |
| ostali fungicidi | kg | 178264 |
| skupaj | kg | 789323 |
| anorganski fungicidi na podlagi bakrovih spojin | % | 0.1 |
| drugi anorganski fungicidi (predvsem na podlagi žvepla) | % | 0.5 |
| fungicidi na podlagi ditiokarbamatov | % | 0.2 |
| ostali fungicidi | % | 0.2 |
| skupaj | % | 1 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2011; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2005; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2011.
| 2000 | 2001 | 2002 - SURS | 2002 - MKGP | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| fungicidi | kg aktivne snovi/ha | 3.9 | 4.6 | 4.7 | 3.5 | 4.2 | 5.5 | 4.8 | 4 | 3.4 | 4.1 |
| herbicidi | kg aktivne snovi/ha | 1.9 | 1.8 | 1.9 | 1.4 | 2 | 1.4 | 1.6 | 1.6 | 1.7 | 1.4 |
| insekticidi | kg aktivne snovi/ha | 0.5 | 0.4 | 0.6 | 0.4 | 0.6 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.5 | 0.2 |
| skupaj | kg aktivne snovi/ha | 6.8 | 6.9 | 7.4 | 5.5 | 7.1 | 7.5 | 6.9 | 6.2 | 5.7 | 5.9 |
| 2009 | 2010 | ||||||||||
| fungicidi | kg aktivne snovi/ha | 4 | 4 | ||||||||
| herbicidi | kg aktivne snovi/ha | 1.4 | 1.3 | ||||||||
| insekticidi | kg aktivne snovi/ha | 0.3 | 0.3 | ||||||||
| skupaj | kg aktivne snovi/ha | 5.8 | 5.7 |
Eurostat, 2009; Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2009.
| Belgija | Italija | Portugalska | Nizozemska | SLOVENIJA | Francija | Velika Britanija | Irska | Nemčija | Avstrija | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2003 | kg/ha | 10.3 | 8.9 | 7.6 | 6.9 | 6.8 | 3.8 | 3.6 | 2.5 | 2.5 | 2.3 |
| 2005 | kg/ha | 11.3 | 9.1 | 8.6 | 8.1 | 6.8 | 4 | 3.8 | 2.4 | 2.4 | 2.3 |
| 2007 | kg/ha | 9.9 | 9.8 | 5.6 | 4 | 2.7 | |||||
| Madžarska | Danska | Švedska | Finska | Poljska | Latvija | ||||||
| 2003 | kg/ha | 2.3 | 1.2 | 0.8 | 0.8 | 0.6 | 0.4 | ||||
| 2005 | kg/ha | 2.5 | 1.3 | 0.6 | 0.6 | 1.4 | 0.7 | ||||
| 2007 | kg/ha | 3 | 1.4 | 1.3 | 0.9 |
Cilji
- pomembno izboljšanje stanja podzemnih voda in doseganje mejnih vrednosti za FFS in njihove razgradne produkte v pitni vodi in virih le-te skladno s Pravilnikom o pitni vodi
- zmanjšanje porabe FFS, vpeljavo ekološke in drugih okolju prijaznih oblik kmetijstva ter preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja iz točkovnih in razpršenih virov
- opredeliti promet, nadzor in uporabo FFS, zato da se preprečijo njihovi škodljivi učinki na ljudi in okolje v celoti.
Komentar
Poraba FFS se v Sloveniji v zadnjih desetih letih opazno zmanjšuje z manjšimi nihanji. Po letu 2004, ko se je v primerjavi s porabo v letih 2000-2003 nekoliko nepričakovano povečala poraba FFS na račun fungicidov, se je v zadnjih šestih letih trend zmanjševanja nadaljeval, tako da smo v letu 2010 zabeležili najmanjšo porabo odkar spremljamo prodajo FFS. Glede na strukturo porabe FFS fungicidi še vedno predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih FFS v Sloveniji, med njimi pa največji delež predstavljajo za okolje manj obremenjujoči anorganski fungicidi na podlagi žvepla.
Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč se je v obdobju 2000–2010 rahlo povečevala med leti 2000 in 2004, in sicer s 6,8 kg aktivnih snovi/ha v letu 2000 na 7,5 kg aktivnih snovi/ha v letu 2004, medtem ko se je v letu 2005 zopet pričela zmanjševati, iz 6,9 kg aktivnih snovi/ha na 5,7 kg aktivnih snovi/ha v letu 2010, kar je najmanj do sedaj, oziroma v času, odkar uradno spremljamo prodajo FFS. Med fitofarmacevtskimi sredstvi se je v zadnjih letih najbolj zmanjšala uporaba fungicidov in herbicidov. Poraba fungicidov se je tako v zadnjih desetih letih v povprečju zmanjšala za en kg/ha, na 4 kg. Pri herbicidih se je poraba v zadnjih 10 letih prav tako zmanjševala in je bila v letu 2010 najmanjša do sedaj, 1,3 kg/ha. Pri tem pa je potrebno omeniti, da je v zadnjih 5 letih poraba dokaj konstantna, med 1,3 in 1,6 kg na hektar, kar pa je odvisno predvsem od vremenskih razmer, ki vplivajo na rast in razvoj plevelov ter učinkovitost herbicidov. Najmanjša in najbolj neenakomerna je uporaba insekticidov, pri katerih se poraba v zadnjih 10 letih giblje med 0,6 kg aktivnih snovi/ha v letu 2006 do 0,2 kg aktivnih snovi/ha v letu 2008, kar je bila ob strokovni uporabi insekticidov prav gotovo posledica predvsem neugodnih vremenskih razmer za razvoj škodljivih organizmov v tem letu. Sicer pa se poraba insekticidov v zadnjih letih giblje med 0,4 in 0,5 kg/ha.
Pri obravnavi prikazane porabe FFS na hektar je treba poudariti, da je le-ta nekoliko precenjena, saj uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije ne zajema vseh zemljišč, na katerih se uporabljajo sredstva za varstvo rastlin. Za Slovenijo je namreč značilna velika razdrobljenost parcel in lastništvo nad obdelovalnimi zemljišči. Veliko teh zemljišč je v lasti nekmetov, ki niso zajeti v uradno statistiko, kar pa onemogoča zanesljivejšo obdelavo podatkov. Primerjava ocene porabe FFS na podlagi dveh virov o površini obdelovalnih zemljišč v letu 2002 (SURS in MKGP) kaže, da bi bila lahko poraba na podlagi podatkov SURS precenjena za približno 35 % (Slika KM01-4).
Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč je v Sloveniji večja kot v večini drugih držav EU, vendar pa primerljiva z državami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Za Slovenijo je značilen velik delež trajnih nasadov – sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč, na katerih je poraba sredstev za varstvo rastlin (predvsem fungicidov) na hektar precej večja kot pri žitih in večini okopavin.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) (Ur.l. RS, št. 83/99) in Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l.RS, št. 98/04, št.35/07, uradno prečiščeno besedilo).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o proizvodnji in prodaji fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji zbira Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (FURS), podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi ter obdelovalnih zemljiščih pa Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Podatke o kmetijskih zemljiščih občasno pripravljajo in urejajo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) (leto 2002 in 2005).
Skrbnik podatkov: SURS in FURS
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.11.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o proizvodnji in prodaji FFS v Sloveniji zbira vsako leto FURS na podlagi obveznega javljanja podatkov s strani firm, ki se ukvarjajo prometom in prodajo FFS. Podatki so zaradi načina zbiranja in urejanja podatkov za preteklo leto na voljo za dobro leto nazaj (npr. v sredi leta 2011 za leto 2010). Podatke o kmetijskih zemljiščih v uporabi ter obdelovalnih zemljiščih pa zbira SURS v sklopu njihovih periodnih popisov in jih letno objavlja v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Podatke o kmetijskih zemljiščih občasno pripravljajo in urejajo tudi na MKGP (leto 2002 in 2005), pri čemer pa se le-ti precej razlikujejo od podatkov, ki jih pripravljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije in temeljijo na posnetkih iz zraka.
Metodologija obdelave podatkov:
Na grafih je prikazana skupna količina prodanih sredstev in prodaja posameznih skupin FFS (fungicidi, herbicidi, insekticidi) ter deleži prodaje FFS za obdobje 1992-2010. Izračunana je poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi) ter podana primerjava z nekaterimi državami Evropske unije (EU-27), za katere smo uspeli pridobiti podatke iz podatkovne baze Eurostata.
Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): kazalec prikazuje uradne podatke prodaje in prometa FFS v Sloveniji, za katere lahko ugotovimo, da so dovolj zanesljivi. To potrjuje tudi ocena porabe FFS, ki jo ločeno pripravljajo firme, ki se ukvarjajo s prometom in prodajo FFS v Sloveniji. Oceno v manjši meri otežuje le prost pretok blaga in storitev znotraj držav EU, saj je težko nadzirati količine neuradno izvoženih ter uvoženih FFS s strani uporabnikov FFS.
Precej manj zanesljiv pa je kazalec ocene porabe FFS na ha. Le-ta je prav gotovo precenjena, saj uradni podatek Statističnega urada RS ne zajema površine vseh zemljišč, na katerih se pri nas uporabljajo FFS. Za Slovenijo je namreč značilna velika razdrobljenost parcel kot tudi lastništvo nad obdelovalnimi zemljišči. Veliko obdelovalnih zemljišč v lasti nekmetov (vrtički, majhni vinogradi, ohišnice) ni zajetih v uradno statistiko in to onemogoča zanesljivejšo obdelavo podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki za porabo FFS so zanesljivi, podatke za porabo na ha pa je potrebno izboljšati.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 3
Relevantnost: 1 za podatke za porabo FFS, 2-3 za podatke o porabi FFS na ha.
Točnost: 1 za podatke za porabo FFS, 2-3 za podatke o porabi FFS na ha.
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1 za podatke za porabo FFS, 2 za podatke o porabi FFS na ha.
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o proizvodnji, prodaji in porabi FFS zbirajo različne organizacije, med katerimi so najpomembnejše Eurostat, OECD ter Evropsko združenje proizvajalcev FFS, ECPA (European Crop Protection Association). Podatki, s katerimi razpolagajo posamezne organizacije, so pridobljeni na različne načine in za različna obdobja, zaradi česar se med seboj tudi razlikujejo.Pri podatkih Eurostata predstavljajo težavo pomanjkljivi podatki za države EU-27. Podatki so dostopni: Eurostat > Agriculture, forestry and fisheries > Food: From farm to fork statistics (food) > Inputs to the food chain (food_in) > Input into agriculture: feedingstuffs, seed, fertilisers, plant protection products (food_in_a) > Use of plant protection products in agriculture (food_in_apest2).
Skrbnik podatkov: Eurostat, OECD, ECPA
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.oktober.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o proizvodnji, prodaji in porabi FFS zbirajo različne organizacije, med katerimi so najpomembnejše Eurostat, OECD ter Evropsko združenje proizvajalcev FFS, ECPA. Podatki, s katerimi razpolagajo posamezne organizacije, so pridobljeni na različne načine in za različna obdobja, zaradi česar se med seboj tudi razlikujejo. Pri podatkih Eurostata, ki naj bi bili najbolj verodostojni, predstavljajo težavo pomanjkljivi podatki za države EU-27, saj precejšnje število držav še vedno ne pošilja dogovorjenih podatkov.
Metodologija obravnavanja podatkov: Na grafih je prikazana skupna količina prodanih sredstev in prodaja posameznih skupin FFS (fungicidi, herbicidi, insekticidi) ter deleži prodaje FFS za obdobje 1992-2010. Izračunana je poraba FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi) ter podana primerjava z nekaterimi državami Evropske unije (EU-27), za katere smo uspeli pridobiti podatke iz podatkovne baze Eurostata. Zadnji razpoložljivi evropski podatki glede prodaje FFS so v zelo omejenem obsegu (za zgolj štiri države članice) objavljeni za leto 2008. Prav tako še niso objavljeni podatki strukturnih popisov kmetijstva 2010 o rabi kmetijskih zemljišč. Trenutno so za države EU 27 na voljo le začasni podatki o številu kmetijskih gospodarstev in kmetijski zemlji v uporabi skupaj, tako da zadnji razpoložljivi podatki o površinah njiv in trajnih nasadov ostajajo za leto 2007.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): kazalec prikazuje uradne podatke Eurostata o prodaji in prometu FFS v posameznih državah EU-27, za katere lahko ugotovimo, da so dovolj zanesljivi. Težavo oziroma slabosti kazalca pa predstavlja pomanjkanje podatkov, saj precejšnje število držav še vedno ne pošilja dogovorjenih podatkov.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki za porabo FFS so zanesljivi in primerljivi zgolj za posamezne države v okviru EU-27, podatki za porabo na ha v preteklosti pa so še manj primerljivi in zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 3
Drugi viri in literatura:
- Statistični urad RS, Statistični letopisi RS, 2001-2011,
- Fitosanitarna uprava RS, Sektor za FFS in mineralna gnojila, osebna komunikacija, 2011,
- Eurostat, 2011. URL: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/statistics/search_database?_piref458_1209540_458_211810_211810.node_code=food_in_apest2(citirano 25.10.2011),
- Nacionalni program varstva okolja (NPVO) (Ur.l. RS, št. 83/99)
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l.RS, št. 98/04, št.35/2007, uradno prečiščeno besedilo).